
Za slepe še precej ovir
Škofja Loka s svojo prometno ureditvijo ter Centrom slepih, slabovidnih in starejših velja za slepim prijazno mesto, ob letošnjem dnevu bele palice pa so slepi in slabovidni vseeno opozarjali na nekatere nevšečnosti.
Škofja Loka – Bela palica je danes povsod po svetu znana kot pripomoček, ki slepim zagotavlja varnejšo hojo. Manj znano je, da je za uveljavitev bele palice zaslužen mladi britanski glasbenik in fotograf James Biggs, ki je oslepel leta 1921 ter si nato domislil, da bi svojo palico prebarval z belo barvo, da bi ga vozniki pri prečkanju ceste bolje videli. Kasneje se je bela palica uveljavila po svetu in se z novimi tehnologijami tudi izpopolnila, ostaja pa dejstvo, da bela palica simbolizira osebno neodvisnost slepih in je hkrati opozorilo drugim, da je njen uporabnik slep in ima zato posebne potrebe in pravice.
Tudi pri nas so pripomočki za slepe in slabovidne vedno bolj izpolnjeni, kaj narediti, da se lahko tudi slepi in slabovidni enakopravno vključujejo v različne dejavnosti, pa so si kot eno svojih nalog izbrali tudi na Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj, ki ima okoli štiristo članov iz vseh gorenjskih občin, letos pa praznujejo tudi 65 let delovanja. »Dan bele palice je priložnost, da okolico opozorimo na svoje probleme. Marsikdo bi nam bil gotovo pripravljen pomagati v težavah, vendar zanje ne ve. Zato je prav, da vsaj enkrat na leto na svoje probleme spomnimo,« pravi predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj Emil Muri, ki se je skupaj z blizu dvajsetimi člani društva ob letošnjem dnevu bele palice sprehodil po delu Stare Loke, da bi opozoril na težave, ki slepe in slabovidne spremljajo na cesti oziroma peš poteh. Teh je sicer kar nekaj, kot je povedal tiflopedagog Gregor Habjan, pa je Škofja Loka klub vsemu slepim prijazno mesto, čeprav slepi in slabovidni opozarjajo zlasti na težave pri prehodih čez semaforizirana križišča, saj semaforji niso vedno glasovno usklajeni, vandali pa jih večkrat tudi namerno poškodujejo.