
Čakajo na denar za telefonijo
Nekdanjemu direktorju Stanovanjske zadruge Gorenjske Francu Teranu bodo sodili, ker zadruga pridobljenega povračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ni razdelila med dejanske upravičence. »Vsi, ki so uspeli dokazati svoja vlaganja, so denar dobili,« odgovarja.
Kranj – Nekdanjega direktorja Stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana kranjsko tožilstvo obtožuje storitve kaznivega dejanja izneverjenja, ker je kot direktor zadruge z državnim pravobranilstvom sklenil poravnavo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območjih Mlake 2 in kompleksa B7 na Drulovki v višini dobrih 23 tisoč evrov, pridobljenih sredstev pa ni povrnil dejanskim upravičencem. Na ta način naj bi Teran stanovanjski zadrugi pridobil tudi protipravno premoženjsko korist.
Kot je pojasnil Stanislav Voršič, eden od domnevnih oškodovancev, je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tedaj še Stanovanjska zadruga Kranj v imenu 34 investitorjev stanovanjskih hiš na Mlaki pri Kranju sklenila pogodbo s tedanjim Podjetjem za PTT promet Kranj o izgradnji telefonskih priključkov, vsak graditelj pa je moral posebej v ta namen plačati po trinajst tisoč tedanjih dinarjev. Na podlagi te pogodbe, tako Voršič, po zakonu o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, graditelji niso mogli sami uveljavljati pravice do vračila, ampak je to storila pravna naslednica Stanovanjska zadruga Gorenjske, v imenu katere je Teran 3. novembra 2011 tudi sklenil poravnavo z državnim pravobranilstvom za vračilo 23.058 evrov za območji Mlaka in Drulovka. »Od tega je vračilo za Mlako znašalo 10.087 evrov, kar pomeni približno 296 evrov na posamezni priključek. Ko sem za to izvedel, sem Terana večkrat pozval, naj zadruga denar razdeli dejanskim upravičencem, kar bi po pojasnilu državnega pravobranilstva tudi morala storiti, vendar denarja nikoli ni bilo. Izgovarjal se je, da mora najprej vse izračunati, večkrat pa je tudi dejal, da gre samo za dvesto evrov na upravičenca, in se vedno bolj izmikal. Tako kot so vračilo prejeli krajani, ki so telefonske priključke gradili preko krajevnih skupnosti, bi ga morali dobiti tudi mi, ki smo jih gradili preko tedanje Stanovanjske zadruge Kranj,« je prepričan Voršič, ki je sam podal kazensko ovadbo zoper Terana, kasneje pa se mu je pri prizadevanjih za vračilo vlaganj pridružilo še več domnevnih oškodovancev, ki so med drugim na sodišče vložili tudi premoženjske pravne zahtevke.
V torek je tako kranjska okrajna sodnica Milena Turuk v tej zadevi opravila predobravnavni narok, na katerem pa Teran krivde, kot izhaja iz obtožnega predloga, ni hotel priznati, zato bodo januarja opravili glavno obravnavo. Okrožna državna tožilka Vesna Primožič je sicer predlagala, da ga sodišče ob morebitnem priznanju krivde kaznuje z osmimi meseci zapora in odvzemom protipravno pridobljene premoženjske koristi. Obdolženčev zagovornik Bojan Župevec je kasneje v pogovoru za Gorenjski glas povedal, da so graditelji na Mlaki v javno telefonsko omrežje vlagali na različne načine – ali preko krajevnih skupnosti ali sami ali pa preko stanovanjske zadruge, vendar so se ta vlaganja zgodila, še preden je Franc Teran postal predsednik zadruge. Stanovanjska zadruga Gorenjske je na podlagi zakona res sklenila poravnavo z državnim pravobranilstvom v znesku dobrih 23 tisoč evrov in jih tudi prejela. »Vendar pa Teran v arhivu zadruge kljub poskusom ni našel nobenega seznama vlagateljev, na podlagi katerega bi jim lahko izplačali povračila. Vsi, ki so se direktno obrnili na Stanovanjsko zadrugo Gorenjske in so svoja vlaganja ustrezno dokazali, so denar tudi dobili povrnjen. Šlo je za zneske okoli 290 evrov. Tudi Stanislav Voršič se je s tem namenom oglasil na zadrugi, kjer mu je bilo rečeno, da naj organizira še ostale upravičence in naj priskrbijo primerna dokazila o vlaganjih, a to se ni nikoli zgodilo,« je pojasnil odvetnik. Poudaril je, da denar iz poravnave še vedno čaka na računu Stanovanjske zadruge Gorenjske, zato zavračajo očitke o kakršnemkoli okoriščenju.