Otrpla Slovenija

Besedilo: Jelko Kacin, ALDE/LDS
Kategorija: GG Plus / / 22:00

Velikost ekonomije določa in omejuje ambicije lokalnih gospodarstev. Slovenija ni velika, po številu potencialnih potrošnikov zaostaja za Hrvaško, Litvo, Slovaško, petkrat je manjša od Avstrije, Belgije, Češke, Madžarske, osemkrat od Nizozemske, desetkrat od Romunije, dvajsetkrat od Poljske in Španije, tridesetkrat od Velike Britanije, Francije in Italije, štiridesetkrat od Nemčije. Prav vse države in ekonomije se borijo na vse načine za okrevanje. Doma dobim vtis, da nas pokriva brezvoljna, hladna megla. Zajeda se v možgane, upočasnjuje nas, še najbolj »domačo politično elito«.

Nemoč, vdanost v usodo, očitanje grehov prejšnjim in vzorec, da s(m)o državo uničili, ne more biti uspešen. Ne sme biti način odzivanja na izzive prihodnosti. Prihodnost zahteva ambicije, energijo, politični pogum, aktivno nagovarjanje ljudi, ne pa bežanja v otopelost. Ocena, da se nič ne izplača, ne pelje v prihodnost, ampak stran od svetovnih trendov in realnosti.

Domača javnost je z razlogom zaskrbljena zaradi stresnih testov nekaterih slovenskih bank. Gre za mednarodni vpogled v poslovanje, v kartoteko posameznih bank, v praksi pa za oceno plačilne sposobnosti posameznih podjetij. Nekatere skrbi, da je stranski namen stresnih testov znižati cene podjetij. Vlada je prisiljena prodajati oz. privatizirati državno premoženje. Stresni testi bank posledično znižujejo vrednost premoženja. Ne le samih državnih bank, pač pa strank teh bank, komitentov, podjetij, premoženja, ki je naprodaj. V javnosti bi morali vso pozornost nameniti nevarnosti »zlorab notranjih informacij«. Z informacijami bodo razpolagali tujci, ki bi kupovali državno in drugo premoženje. Banka Slovenije jih za »stresanje bank« dobro plačuje. Primeri zlorab notranjih informacij so težko dokazljivi, gospodarska škoda pa katastrofalna, saj maje temelje bančnega trga in zaupanje vanj, zato je v tujini zagrožena in večkrat izrečena kazen zelo huda. Te bojazni ne bi bilo, če bi se reševanja bančne krize v Sloveniji lotili pravočasno, sami, z ustreznimi in učinkovitimi ukrepi. Namesto tega so s sanacijo bank odlašali predolgo. Usode na tem področju na žalost ne določamo več sami.

Ne sodim med tiste, ki prilivajo olje na ogenj. Zdi se mi, da ne pada le verodostojnost bank, padajo (o)cene podjetij in možnosti financiranja poslovanja. Kdo ve, komu bi po testih banke še smele posojati denar? Največji problem ostaja prezadolženost podjetij, posledično pa kapitalska neustreznost bank, tudi zaradi odpisov? Če bodo rezultati stresnih testov negativni, bo posledica še večji kreditni krč za podjetja in brezposelnost.

Nedavno košarkarsko prvenstvo je pokazalo, da Slovenija ni otrpla, nogometaši so premagali Norveško, zlati maturant Mohorič iz Podblice je na kolesu najboljši – svetovni prvak. v Bruslju ob rednem delu gostim obiskovalce iz domovine, zanesenjake, ljudi, ki doma promovirajo in gojijo tehnično kulturo. Z Mojco Kleva–Kekuš skupaj pripravljava sprejem stoletnika, evropskega intelektualca, predvsem pa svojega in pokončnega Borisa Pahorja, Evropejca leta, netipičnega »čezmejnega« Slovenca. Ob njegovi neizmerni energiji in odzivnosti se mi ob stanju duha doma zdi, kot bi bila moja Slovenija preveč zagrenjena in (i)zgubljena.