Zdaj grem pa v tretje leto

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Razvedrilo / / 06:00

Tako se je ob praznovanju 102. rojstnega dneva pošalila najstarejša občanka Tržiča Tinca Ogris iz Podljubelja.

Podljubeljčanka Tinca Ogris je 10. oktobra dopolnila 102 leti, dan kasneje pa so ji v domačem kraju, kot že nekaj zadnjih let, na pobudo podljubeljskega Rdečega križa (RK) pripravili prijetno praznovanje, ki je zaradi slabega vremena tokrat potekalo v bližnji gostilni Školjka. »Nič se niste postarali od sto naprej,« je slavljenko pohvalil tržiški župan Borut Sajovic. V roko so ji z lepimi željami segli tudi predsednica RK Marija Janc, predsednik krajevne skupnosti Dragan Njegovan, vseh 39 učencev in učiteljice podružnične šole ... Seveda tudi tokrat ni šlo brez petja in plesa. »Spet so mi pripravili lepo slavje, vsi so zelo pozorni,« je bila hvaležna dobro razpoložena slavljenka.

Čeprav skromno pravi, da zdaj ni za nobeno delo več, pa to še zdaleč ne drži, saj kljub visoki starosti še vedno zmore živeti sama, ko je treba, pa ji na pomoč priskočita nečaka Oliver in Emil. Večjih težav z zdravjem nima, večinoma še sama poskrbi zase, zakuri v štedilniku, pripravi si zajtrk in večerjo, kosilo pa ji skuha nečakova žena ... Dneve si krajša s poslušanjem radia in branjem, če je lepo vreme, se sprehodi pred hišo. »Zelo pozitivno razmišlja. To jo drži pokonci, pa tudi zmernost pri hrani in redno gibanje, če že drugega ne, pa vsaj pred hišo. V glavi je pa še boljša od mene, še pred nekaj leti je imela mikroskopski spomin,« pove nečak Emil. Tudi smisla za humor ji ne manjka. »Zdaj imam dve leti, sem komaj shodila in grem v tretje leto,« se je Tinca pošalila na 102. rojstni dan. Seveda nas je zanimalo, kako ji je uspelo dočakati tako visoko starost. »Ne vem ... Kar prišlo je tako. Celo življenje sem 'fejst' delala, ni bilo 'fletno', obe svetovni vojni sem dala skozi ...,« odvrne.

Rodila se je sicer v Borov­ljah. Ob plebiscitu leta 1920 se je družina preselila najprej na Štajersko, kasneje pa v Podljubelj, od koder je bila doma njena mama. Kot petnajstletna dekla je opravljala sezonska dela, pri sedemnajstih pa odšla k sestri v Beograd, kjer je gospodinjila in pazila na otroka. Leta 1938 se je preselila v Sarajevo, kjer je gospodinjila in bila varuška pri judovski družini. Tista leta so bila zanjo najlepša, pravi. Po vojni se je vrnila domov k bolni materi in ostala v Podljubelju.