Tinca Ogris z nečakom Emilom / Foto: Tina Dokl

Zdaj grem pa v tretje leto

Tako se je ob praznovanju 102. rojstnega dneva pošalila najstarejša občanka Tržiča Tinca Ogris iz Podljubelja.

Podljubeljčanka Tinca Ogris je 10. oktobra dopolnila 102 leti, dan kasneje pa so ji v domačem kraju, kot že nekaj zadnjih let, na pobudo podljubeljskega Rdečega križa (RK) pripravili prijetno praznovanje, ki je zaradi slabega vremena tokrat potekalo v bližnji gostilni Školjka. »Nič se niste postarali od sto naprej,« je slavljenko pohvalil tržiški župan Borut Sajovic. V roko so ji z lepimi željami segli tudi predsednica RK Marija Janc, predsednik krajevne skupnosti Dragan Njegovan, vseh 39 učencev in učiteljice podružnične šole ... Seveda tudi tokrat ni šlo brez petja in plesa. »Spet so mi pripravili lepo slavje, vsi so zelo pozorni,« je bila hvaležna dobro razpoložena slavljenka.

Čeprav skromno pravi, da zdaj ni za nobeno delo več, pa to še zdaleč ne drži, saj kljub visoki starosti še vedno zmore živeti sama, ko je treba, pa ji na pomoč priskočita nečaka Oliver in Emil. Večjih težav z zdravjem nima, večinoma še sama poskrbi zase, zakuri v štedilniku, pripravi si zajtrk in večerjo, kosilo pa ji skuha nečakova žena ... Dneve si krajša s poslušanjem radia in branjem, če je lepo vreme, se sprehodi pred hišo. »Zelo pozitivno razmišlja. To jo drži pokonci, pa tudi zmernost pri hrani in redno gibanje, če že drugega ne, pa vsaj pred hišo. V glavi je pa še boljša od mene, še pred nekaj leti je imela mikroskopski spomin,« pove nečak Emil. Tudi smisla za humor ji ne manjka. »Zdaj imam dve leti, sem komaj shodila in grem v tretje leto,« se je Tinca pošalila na 102. rojstni dan. Seveda nas je zanimalo, kako ji je uspelo dočakati tako visoko starost. »Ne vem ... Kar prišlo je tako. Celo življenje sem 'fejst' delala, ni bilo 'fletno', obe svetovni vojni sem dala skozi ...,« odvrne.

Rodila se je sicer v Borov­ljah. Ob plebiscitu leta 1920 se je družina preselila najprej na Štajersko, kasneje pa v Podljubelj, od koder je bila doma njena mama. Kot petnajstletna dekla je opravljala sezonska dela, pri sedemnajstih pa odšla k sestri v Beograd, kjer je gospodinjila in pazila na otroka. Leta 1938 se je preselila v Sarajevo, kjer je gospodinjila in bila varuška pri judovski družini. Tista leta so bila zanjo najlepša, pravi. Po vojni se je vrnila domov k bolni materi in ostala v Podljubelju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / nedelja, 6. avgust 2023 / 10:56

Bufetkarja

Akustične petke v Radovljici ob lepem vremenu zvečer gosti terasa Kavarne Kino. Na tretjem tovrstnem večeru so bili ritmi živahnejši, na četrtem je nastopil Peter Vode in na zadnjem v juliju, torej...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 20. februar 2019 / 21:50

Razočarani zaradi odgovorov

Na zboru krajanov sredi januarja v Stražišču so sprejeli več sklepov ter čakali odgovor kranjske občine, ki pa je Civilno iniciativo za zeleno Stražišče razočaral. Na občini pojasnjujejo, da načrtujej...

Kultura / sreda, 20. februar 2019 / 21:49

Gorenjska kot kulturna regija

Projektna skupina Kranja za naziv evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 vabi k sodelovanju.

Razvedrilo / sreda, 20. februar 2019 / 21:46

Folklora se predstavi

Na odru krajevnega doma v Šenčurju je potekala tradicionalna prireditev Šenčur folkloro na ogled postavi, na kateri so nastopajoče skupine predstavile raznovrstno folklorno izročilo.

Kronika / sreda, 20. februar 2019 / 21:43

V Žabnici nekdo strelja na mačke

Družina iz Žabnice je zaskrbljena, ker nekdo z zračnim orožjem strelja njihove mačke. Začelo se je že pred tremi leti, nazadnje pa januarja.

Rekreacija / sreda, 20. februar 2019 / 21:38

Ne kraj, ampak vrh

Kamnik (861 n. m.) in Hom (607 n. m.) – Križem kražem po Posavskem hribovju. Vrh z žigom in prijetnim majhnim, spominskim bivakom. Strmina, ki nam bo ostala v spominu. Po severni poti gor, po južni pa...