Učil se je zgodovine imunologije

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sreda, 16. oktober 2013 / 10:30

»Nekatere današnje bakterije razvijajo rezistenco na antibiotike,« med drugim ugotavlja študent medicine Nik Krajnc.

Nik Krajnc je študent Medicinske fakultete v Ljubljani, doma iz Zgornjih Bitenj. S seminarsko nalogo, ki jo je opravljal pri predmetu Zgodovina medicine, je nosilko predmeta prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec, dr. med., tako navdušil, da si je poleg najboljše ocene v indeksu zaslužil tudi objavo v časopisu. »Za nalogo sem izbral temo Bolezni zmanjšane telesni odpornosti s podtemo Zgodovina imunologije in njena najpomembnejša odkritja za medicino, nagrajena z Nobelovo nagrado. Zgodovinsko sem se vrnil v antične čase, ko so ljudje verjeli, da je bolezen božja kazen. Tisti, ki je preživel, je razvil rezistenco na bolezen, ljudje pa so menili, da je to kompromis, sprava z bogom in da je njihova duša očiščena. Seveda s tem niso bistveno prispevali k razvoju imunologije v strokovnem smislu. Beseda imunologija je izpeljana iz latinske immunis, kar pomeni oproščen, osvobojen; v rimski državi je to pomenilo, da je nekdo oproščen davkov, vojaške obveznosti. Šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje so izraz imunologija začeli uporabljati v medicini, kot prvi Edward Jenner, ki je odkril cepivo proti črnim kozam,« je povzel Nik Krajnc.

V nalogi avtor omenja še nekaj velikih imen, npr. Louisa Pasteurja, francoskega kemika in mikrobiologa, ki je prvi razvil cepivo proti virusu stekline, metodo imunizacije pri okužbi z vraničnim prisadom, raziskal je tudi bakterijo, ki povzroča piščančjo kolero. »Eden izmed pomembnejših znanstvenikov na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bil Alexander Fleming, ki je razvil prve antibiotike,« je dejal Nik Krajnc, med Slovenci pa omenil tudi Vincenca Kerna, ki je na Kranjskem leta 1801 uvedel vakcinacijo.

Med sodobnimi boleznimi, ki vplivajo na imunski sistem, je izpostavil virus HIV. »Za posledicami okužbe na leto umre 1,7 milijona ljudi, saj obstoječa zdravila virus samo oslabijo. Najboljše je preventivno ravnanje pred možnostmi okužbe,« je opozoril Krajnc in izpostavil še en problem današnje družbe: »Nekatere bakterije razvijajo rezistenco na antibiotike. Bistveno se mi zato zdi, da je pomembna zavest, da na imunski sistem vplivamo tudi sami z zdravim življenjskim slogom.«