Novih davkov ne bo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 11. oktober 2013 / 10:30

Na predstavitvi državnih proračunov za 2014 in 2015 je finančni minister Uroš Čufer zagotovil, da vlada prihodnje leto ne bo predlagala uvedbe novih davkov.

Prihodnji proračun v državnem zboru

Predsednica vlade Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer sta v ponedeljek na izredni seji Državnega zbora predstavila predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Premierka ga je označila za zahteven, varčen, ponekod tvegan, a nikjer nevaren, in pou­darila, da proračun ne kliče trojke, temveč si prizadeva storiti vse, da bi naše domače težave doma tudi rešili. Kot je še dejala, je vlado pri sestavi proračuna vodil kriterij socialne pravičnosti. Finančni minister pa je zatrdil, da proračun pelje Slovenijo v smer fiskalne stabilizacije in da vlada v letu 2014 ne bo predlagala nobenih novih davkov več. Vlada namreč po njegovih besedah želi vzpostaviti stabilno davčno okolje, da bodo podjetja vedela, kakšne obremenitve jih čakajo, in bodo lahko normalno načrtovala investicije in poslovanje. Proračunski prihodki bodo sicer v letu 2014 znašali 8,6 milijarde evrov, približno 205 milijonov evrov naj bi dobili na račun davka na nepremičnine, katerega vlada v teh dneh intenzivno pripravlja. V proračunu 2014 se bo poznalo tudi julijsko zvišanje DDV, saj se bo zaradi njega v proračun steklo 143 milijonov evrov več kot letos, poleg tega si od ustavitve zniževanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb vlada obeta še 160 milijonov evrov. Po Čuferjevih napovedih bodo precej pozornosti namenili tudi boju zoper sivo ekonomijo, kar naj bi se prav tako odrazilo v višjih davčnih prilivih. Odhodki naj bi prihodnje leto znašali 9,6 milijarde evrov, pri njihovem klestenju pa je Čufer izpostavil znižanje plač v javnem sektorju, neusklajevanje pokojnin, neusklajevanje in nižanje socialnih transferjev ter bistveno bolj racionalno porabo tekočih izdatkov. Proračunski primanjkljaj, ki bo prihodnje leto znašal milijon evrov, se naj bi v letu 2015 znižal na 860 milijonov evrov, predvideno je tudi postopno zmanjševanje zadolževanja, ki je v letu 2014 predvideno v višini 4,8 milijarde evrov. Glavno vprašanje je seveda, koliko denarja bo potrebno vložiti v sanacijo bank, kar pa je po Čuferjevih besedah še neznanka. Proračuna za prihodnji dve leti sedaj obravnavajo na zainteresiranih odborih državnega zbora.

Nadzorniki o oškodovanju Mercatorja

Nadzorni svet Mercatorja se je v torek seznanil s poročilom glede posameznih poslov med letoma 2007 in 2011, ko je družbo vodil Žiga Debeljak, in sedanjo upravo na podlagi ocene o povzročeni škodi pozval k pripravi odškodninskih tožb zoper odgovorne osebe. Nadzorniki so na podlagi poročila namreč ugotovili, da so podani razlogi za uveljavljanje odškodninske odgovornosti za škodo, povzročeno Mercatorju, so objavili na spletnih straneh Ljubljanske borze in v sporočilu za javnost. Iz nekdanje uprave so na očitke že odgovorili, da so ves čas delovali v dobro družbe in kot dober gospodar, v njenem obdobju pa da je Mercator vodilni trgovec z živili v celotni regiji jugovzhodne Evrope. Med drugim so se prihodki z 1,7 milijarde evrov povečali na 2,9 milijarde evrov, čisti dobiček je med letoma 2006 in 2011 presegel 180 milijonov evrov, v teh letih pa so lastnikom izplačali tudi več kot 120 milijonov evrov dividend. Po poročanju Financ so pri reviziji poslov v Mercatorju za zdaj ugotovili za 12 milijonov evrov oškodovanja pri nakupu podjetja En Plus, nakupu zemljišča v Subotici in nakupu hrvaške trgovske družbe Getro, ki naj bi bili izvedeni tudi v nasprotju z notranjimi predpisi družbe in brez primernih informacij, posli pa so bili zato preplačani v škodo družbe. V nekdanji upravi pravijo, da so vse poslovne odločitve temeljile na ustreznih analizah, izkušnjah in presojah, pri najpomembnejših pa so se za dodatno potrditev poslovno-ekonomske utemeljenosti uporabile tudi analize in presoje zunanjih ekspertov.

Nevarnosti zaspanosti za volanom

Zaspanost je razlog za dvajset odstotkov vseh prometnih nesreč, kar je sprožilo evropski preventivni projekt Wake up bus, v okviru katerega avtobus na poti od Portugalske do Bruslja osvešča javnost o posledicah prekomerne dnevne zaspanosti. Ta teden se je ustavil tudi v Ljubljani. Predsednica slovenske skupine za spanje Leja Dolenc Grošelj je ob tem izpostavila, da več kot polovico prometnih nesreč, povzročenih iz zaspanosti, povzročijo mladi vozniki v nočnem času, ki se na vožnjo odpravijo nenaspani. Manj kot pet ur spanja namreč kar sedemkrat poveča možnost zaspanosti med vožnjo. Po besedah koordinatorke projekta Wake up bus v Sloveniji Barbare Gnidovec Stražišar so težave s spanjem globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja že skoraj 45 odstotkov svetovne populacije, strokovno pomoč pa poišče manj kot tretjina tistih, ki trpijo za motnjami spanja. Projekt Wake up bus podpira tudi policija, ki svetuje, da se na daljšo pot odpravimo spočiti in naspani, v primeru zaspanosti med vožnjo pa naj si privoščimo krajši počitek.