Malo oprostitev pri davku na nepremičnine

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 11. oktober 2013 / 10:36

Predlog zakona o davku na nepremičnine obdavčuje tudi sakralne in javne objekte, glede višine davčne stopnje razlikuje zasedene in prazne (počitniške) stanovanjske nepremičnine in v primerjavi s prvo različico zakona znižuje obdavčitev kmetijskih zemljišč in gozdov.

Kranj - Ministrstvo za finance je v ponedeljek predstavilo javnosti predlog zakona o davku na nepremičnine, ki pa se bo po obravnavi na vladi in v državnem zboru verjetno še spremenil. Neuradno je slišati, da zakon, predvsem davčne stopnje, še vedno ni usklajen z vsemi minis­trstvi in tudi ne z nevlad­nimi organizacijami in da bo o zakonu potekala še javna razprava.

V obdavčitev naj bi zajeli vse nepremičnine, ki so na presečni dan (1. januar) zavedene v registru nepremičnin ali izpolnjujejo pogoje za vpis v register. Osnova za obdavčitev naj bi bila posplošena tržna vrednost nepremičnin, davčni zavezanec je lastnik, pri nepremičninah v državni in občinski lasti upravljavec, pri finančnem lizingu lizingojemalec, v nekaterih primerih pa tudi upravnik. Davčne stop­nje naj bi bile različne glede na vrsto nepremičnin. Za stanovanjske nepremičnine ministrstvo za finance predlaga 0,15-odstotno davčno stopnjo, za tiste, v katerih las­tnik ali solastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oz. jih ni vsaj za pol leta oddal v odplačni tržni ali neprofitni najem, pa 0,5-odstotno stopnjo. Če je stanovanjska nepremičnina vredna več kot pol milijona evrov, se davčna stopnja za vrednost nad tem zneskom poveča za 0,25 odstotne točke. Za poslovne in industrijske nepremičnine je predlagana 0,75-davčna stopnja in za energetske nepremičnine 0,4-odstotna.

Za kmetijske stavbe naj bi bila stopnja 0,3-odstotna, za javne stavbe, kulturne spomenike, sakralne objekte in druge stavbe pa 0,5-odstotna. Za kmetijska zemljišča je predlog 0,15 odstotka, za gozdna zemljišča 0,07 odstotka, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 odstotka in za energetsko rabo 0,4 odstotka, za stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb in za druga zemljišča pa 0,5 odstotka. Davek za kmetijska zemljišča prihodnje leto ne sme preseči 25 evrov na hektar, za gozdna pa 10 evrov. Za nepremičnine, ki so nelegalne gradnje, se davčne stopnje zvišajo za trikrat. Za nelegalne se štejejo stavbe ali deli stavb, za katere je izdana pravnomočna in v regis­tru nepremičnin zavedena inšpekcijska odločba, a zahteve iz odločbe niso izpolnjene (stavba ni porušena ali zanjo ni izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje). Občina lahko v skladu s svojo prostorsko in ekonomsko razvojno politiko davčno stop­njo v delu davka, ki pripada njej, zviša ali zniža največ za 2,5-krat, razen za nelegalne gradnje ter za kmetijska in gozdna zemljišča. Kriterije za znižanje oz. zvišanje davčnih stopenj mora določiti z odlokom, kriterije pa lahko opredeli glede na lego nepremičnine, vrsto dejavnosti, vrsto stavbe, status nepremičnine in smotrno izkoriščenost prostora.

Oprostitev davka naj bi bilo le malo. Davka naj bi bile tako oproščene le nepremičnine v lasti tujih držav oz. diplomatskih predstavništev in konzulatov, nepremičnine v lasti mednarodnih organizacij, javno dobro (razen vodna zem­ljišča, ki se uporabljajo za poslovno, industrijsko in energetsko rabo), varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja ter neplodna zemljišča (s šifro dejanske rabe 5000 ali 6000).

Posebna delitev prihodkov v prvih treh letih

Prihodki od davka, zbrani na območju občine, naj bi se enakovredno delili med državo in občino, le davek od gozdnih zemljišč naj bi se v delu, ki pripada občinam, nakazoval na poseben podračun in namenjal občinam za vzdrževanje gozdnih cest. V letih 2014, 2015 in 2016 naj bi glede na prehodne zakonske določbe veljala posebna delitev prihodkov od davka. V teh letih naj bi prihodek pripadel državnemu proračunu, polovico davka od gozdnih zemljišč naj bi nakazovali na posebni podračun, država pa bi občinam odstopila toliko davka, kot so občine lani zavezancem odmerile nadomestila za uporabo stavbnih zem­ljišč. Prihodek od davka za gozdna zemljišča naj bi razdelili med občine po razdelilniku, ki bi ga pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Gurs obvestilo, Durs odločbo

Davčna uprava (Durs) odmeri davek z odločbo, ki jo po uradni dolžnosti izda najkasneje do konca marca, pri tem pa upošteva stanje v registru nepremičnin na dan 1. januarja. Pravnim osebam in zavezancem z več kot sto strani dolgo odločbo jo obvezno pošlje po elektronski poti, prav tako tudi zavezancem, ki bi to želeli, vsem ostalim z navadno pošto. Zoper odločbo naj bi bila možna pritožba, davek pa se plačuje največ v treh obrokih.

Davek naj bi prvič odmerili v letu 2014, v tem letu bo postopek nekoliko drugačen. Geodetska uprava (Gurs) bo najkasneje do 1. februarja obvestila lastnike o nepremičninah, njihovi posplošeni tržni vrednosti in izračunanem davku. Davčna uprava bo odmerila davek in izdala odločbo najkasneje do 31. maja, pri tem pa bo upoštevala podatke o nepremičninah na dan 1. april.