PUM še vedno brez sredstev za delo
Radovljiški PUM, edini delujoči gorenjski program za projektno učenje mlajših odraslih, tudi letošnje šolsko leto začenja brez sredstev za delovanje.
Radovljica – V trinajstih letih zelo uspešnega delovanja se je radovljiški PUM, edini gorenjski program za projektno učenje mlajših odraslih, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje, deluje v okviru Ljudske univerze Radovljica, (vsaj) vsakih nekaj let srečeval s težavami zagotavljanja sredstev za svoje delovanje. Tudi letos je tako. Kot je pojasnila Jasmina Šubic, vodja radovljiškega PUM, je letos program od ministrstva za izobraževanje za dve leti prevzelo ministrstvo za delo, družino in enake možnosti. »Čeprav imamo zagotovila o financiranju, še vedno čakamo na podpis pogodbe,« je povedala.
Delo kljub temu nemoteno teče naprej. Konec prejšnjega tedna so tako pripravili premiero kratkega igrano-dokumentarnega filma Hočem živeti. Film govori o dekletu, ki se je spopadalo z motnjo hranjenja, samopoškodbenim vedenjem in depresijo, tematika duševnega zdravja mladih pa je v njem osvetljena tudi s pomočjo strokovnjakov. Nastal je na podlagi dnevniških zapiskov ene od nekdanjih uporabnic programa, v sodelovanju z režiserjem Nejcem Levstikom, filmsko ekipo Vizualist in programom PUM Radovljica. Glavno vlogo je odigrala z vesno nagrajena igralka Nina Rakovec.
Dekle, o kateri govori film, je ena od tipičnih uporabnic PUM-a. »Odločili smo se, da problematiko, s katero se sooča veliko mladih, predstavimo širše in na način, ki je mladim blizu. Tako jim bo film lahko v pomoč, pa tudi njihovim družinam, prijateljem in širši okolici, ki ima o motnjah v duševnem zdravju in težavah, s katerimi se srečujejo mladi, pogosto še vedno predsodke,« je povedala Jasnima Šubic, ki vodi radovljiški Pum.
Letos je v enoletni program pomoči mladim, ki se znajdejo v težavah in ne morejo dokončati šolanja oziroma najti zaposlitve, vključenih 18 mladih z vse Gorenjske. Skupina, ki dnevno prihaja v prostore PUM v Radovljici, pa je večja. »Kljub nedorečenemu financiranju seveda še vedno delamo z udeleženci, ki jih je iz leta v leto več. Mladi prihajajo, program teče nemoteno naprej. Če bi ga ustavili, bi bilo enako kot če bi za en mesec zaprli šolo,« pravi Šubičeva.