Orgle v cerkvi svetega Martina so potrebne temeljite obnove. / Foto: Gorazd Kavčič

V vročini orgle odpovedale

Orgle v cerkvi sv. Martina na Bledu bo potrebno temeljito obnoviti, saj so poleti skoraj popolnoma odpovedale. Ta čas je uporabna približno tretjina glasbila.

Bled – O obnovi 103 leta starih orgel v cerkvi sv. Martina razmišljajo že več let, poleti pa se je izkazalo, da to ne more več ostati zgolj pri željah, ampak je postalo že nuja, je opozoril organist Jurij Dobravec. V poletni vročini, je pojasnil blejski župnik Janez Ferkolj, so namreč orgle povsem odpovedale. Kasneje so jih sicer za silo usposobili, tako da je tačas uporabna približno tretjina glasbila. Zato so že poslali ponudbe orglarjem, ki bi izvedli celovito obnovo, lotili pa so se tudi zbiranja sredstev. »Menim, da to ni le gospodarski projekt, ampak naložba, ki bi povezala ves kraj, saj so tudi orgle del njegove podobe,« je poudaril Ferkolj.

»Na tehnične pomanjkljivosti in dotrajanost sicer solidno zgrajenih blejskih orgel že desetletje opozarjajo številni obiskovalci, predvsem zborovodje, uglaševalci, strokovnjaki za orgle, priznani koncertni organisti in poznavalci orgelske glasbe,« je pojasnil Dobravec. Med njimi je posebej omenil člane Sielbermannovega druš­tva iz Nemčije in predstavnike komisije za orgle ljub­ljanske nadškofije, med drugim pa jih je strokovno pregledal tudi dr. Martin Kares, predsednik združenja nemških orgelskih svetovalcev. Prav njihove pripombe, priporočila in nasveti, je dejal Dobravec, so bili osnova za pripravo projekta obnove. Orgle v župnijski cerkvi svetega Martina je sicer leta 1910 izdelal ljubljanski orglar Ivan Milavec, ki je tudi avtor orgel v ljubljanski stolnici, je pojasnil Ferkolj. Orgle so vgrajene v dve veliki omari, ki ju je v neogotskem slogu izdelal Janez Vurnik. »Imajo 32 zvočnih barv na dveh manualih in pedalu. Pnevmatska traktura daje glasbilu posebno vrednost pri izvajanju romantične glasbe,« je še pojasnil Jurij Dobravec in dodal, da so inštrumenti takšnega tipa in takšne kakovosti v Evropi izjemna redkost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 2. oktober 2007 / 07:00

Trening gorenjske prvakinje

Preteklo soboto smo na 1. Teku Gorenjskega glasa dobili letošnja gorenjska prvaka in prvakinjo v tekaškem pokalnem tekmovanju. Ko je na uvodnih tekmah Boštjan Hrovat napovedal svojo udeležbo na tek...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...