Požar dobro čimprej odkriti
Kranjski gasilci so v soboto opozarjali na nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom. K hitremu odkrivanju prisotnosti zahrbtnega plina v prostoru najbolj pripomorejo dimni detektorji.
Kranj - Tema letošnjega meseca požarne varnosti je Začetni požar lahko pogasite sami, kar so izpostavljali tudi na preventivni prireditvi, ki jo je v soboto ob pomoči Gasilsko reševalne službe Kranj v središču Kranja pripravila Gasilska zveza Mestne občine Kranj. Poleg predstavitve več kot sto let stare gasilske opreme, ki so jo prispevala prostovoljna gasilska društva, med njo pa je izstopala predvsem črpalka iz leta 1880, so namreč mimoidoče opozarjali predvsem na pomembnost takojšnjega odkritja nastanka požara in nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom. »V stanovanjih so v ta namen zelo koristni dimni detektorji, ki nas z zvočnim signalom opozorijo na prisotnost ogljikovega monoksida, za katerega upravičeno pravijo, da je tihi morilec,« je povedal poveljnik operative kranjskih poklicnih gasilcev Matej Kejžar.
Po besedah kranjskega poklicnega gasilca Braneta Mirta, ki je predstavljal uporabnost dimnih detektorjev in ročnih gasilnikov, ki bi jih prav tako moralo imeti vsako gospodinjstvo, so začetni znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom podobni kot ob mnogih drugih zdravstvenih težavah (slabost, glavobol, omotica), zato ni nujno, da uspemo sami dovolj zgodaj zaznati, da se je v prostor naselil smrtonosni plin. »Ob hitrem naraščanju njegove koncentracije kmalu pride do izgube zavesti,« opozarja Mirt in svetuje, da ob morebitnem kopičenju nevarnega plina v prostoru takoj odpremo vsa vrata in okna, izklopimo gorilno napravo ali pogasimo požar, čim hitreje zapustimo onesnažen prostor, o uhajanju ogljikovega monoksida pa takoj obvestimo center za zaščito in reševanje (klicna številka 112) in vzdrževalce gorilne naprave ali dimnikarje. Ob znakih zastrupitve je potrebno tudi nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Bolj kot detektorji pa je kranjske otroke zanimala gasilska avtolestev, s katero so vse pogumne tudi popeljali visoko v zrak. Med motrenjem radovedne mladeži je Cveto Lebar iz Gasilske zveze MOK pojasnil, da v njihovi zvezi prostovoljna gasilska društva nimajo pretiranih težav s pridobivanjem gasilskega podmladka, kar odgovorne za nadaljevanje gasilske tradicije seveda veseli. Še največjo težavo predstavlja nezainteresiranost otrok iz središča mesta in spalnega naselja Planina. »A tudi tu se soočamo s povsem enako problematiko kot drugod po Sloveniji. Medtem ko po vaseh, kjer gasilska društva predstavljajo gibalo družbenega življenja, s pridobivanje mladih nadobudnih gasilcev nimajo težav, pa po mestih pravega zanimanja za gasilstvo med otroki ni,« je priznal Jože Derlink, predsednik GZ MOK in tudi regijske gasilske zveze.