Sanacija bazena

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / ponedeljek, 7. oktober 2013 / 12:53

Občinski svet Železniki je odobril izdelavo projektne dokumentacije za prvo fazo obnove bazena v vrednosti 1,7 milijona evrov.

Železniki – Tudi na zadnji seji občinskega sveta v Železnikih je bilo govora o obnovi dotrajanega plavalnega bazena. Svetniki so se odločali, kak­šnem obsegu se lotiti obnove, na koncu pa so se strinjali s predlogom odbora za družbene dejavnosti, da izdelajo projektno dokumentacijo za prvo fazo obnove v vrednosti 1,7 milijona evrov. Prihodnje leto se bodo lotili energetske sanacije, ki jo bo s 405 tisoč evri sofinancirala EU, občina naj bi zagotovila še denar za strešno konstrukcijo, v naslednjih treh do štirih letih pa naj bi glede na razpoložljiva sredstva obnovili še bazensko tehniko in garderobe ter posodobili savne. Projektna naloga je sicer obsegala še tri različice, ki se nanašajo na grad­njo dodatnih vodnih površin in nadgradnjo objekta s prenočitvenimi zmogljivostmi, kar bi investicijo podražilo na 3,5 milijona evrov. Nadgradnja objekta je sicer izved­ljiva le z vključitvijo zasebnega investitorja, ki pa ga občina doslej ni uspela najti.

Čeprav so predlagano različico svetniki potrdili z veliko večino, je bilo v razpravi slišati kar nekaj pomislekov, predvsem iz opozicijskih vrst. »Preden se odločimo za tako velik strošek, je treba premisliti, ali bodo te vsebine dajale pozitiven finančni rezultat,« je dejal Peter Mesec (Premik). »Treba se je odločiti, ali se bomo šli turizem na veliko, ali bomo imeli bazen za lokalne potrebe,« je razmiš­ljal Tomaž Demšar (SDS). Sodelavci iz občinske uprave so pojasnili, da za pridobitev evropskih sredstev dejavnost ne sme biti pridobitna, že z energetsko sanacijo pa se bo bazen približal poslovanju s pozitivno ničlo. »Ta različica ne bo prinašala super učinkov, bodo pa varnost in pogoji boljši. Gradbeni odbor se je dolgo 'tehtal', menimo, da smo pripravili tisto, kar je optimalno možno narediti in je še finančno obvladljivo,« je dejal Leopold Nastran (SD), sicer tudi predsednik odbora za družbene dejavnosti. Slišati je bilo tudi bojazni, da bi se investicija utegnila naknadno podražiti, podobno kot pri dražgoški šoli, po mnenju Demšarja pa bi predvidene ureditve lahko izpeljali z manj denarja.