Dnevnik raziskovanj

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 30. september 2013 / 12:20

»V neskončno zapleteni Dnevnik raziskovanj sem se poglabljal dobri dve leti, tako rekoč dan in noč. Srečeval sem se s številnimi odlomki, ki so vsekakor bolj literarni kakor znanstveni; nekatere izmed teh sem prevedel vsaj desetkrat. Takšen je recimo pesniški oris divjanja viharnega morja, med katerim posadka za las ostane živa: 'Morje je bilo videti zlovešče kakor mrka valovita ravnina, prekrita s krpami plujočega snega: medtem ko je ladja trdo garala, je z razpetimi krili naravnost v veter jadral albatros. Opoldne se je nad nami razbil velik val in zalil enega izmed kitolovskih čolnov, da smo ga morali takoj odrezati. Ko bi prvemu zalitju sledilo samo še eno, bi se nam bila usoda zapečatila naglo in za vedno.' Med jadrnim bežanjem delovnega časa sem s kotičkom očesa opažal, da je besedilo v nekaterih pogledih še zapletenejše od poznejšega temeljnega dela O nastanku vrst – ravno zato, ker v sled­njem ni skoraj nobenega poetičnega prebliska. Tu pa sem kar naprej odkrival duhovito, za znanstvenika izjemno pripovedno pestrost z zavzeto slikovitostjo popisov, ki se po prstih kradejo v samotnost bralskega užitka in vedno zelenih gozdov: 'Senčnati deli gozda so polni protislovne mešanice šumov in tišine. Žuželke brenčijo tako glasno, da se jih sliši celo na ladji, zasidrani več sto jardov od brega; in vendar se zdi, da v gozdnih globinah vlada popolna tišina.'«

Gornji odlomek je iz vrstic, ki jih je na koncu knjige pripisal njen prevajalec Branko Gradišnik, mojster za te reči. V odlomku sta posrečeno združena opis prevajalčevih ustvarjalnih muk in dva izbrana primera iz Darwinovega besedila. Darwin je bil eden tistih znanstvenikov, ki so na svet gledali z veliko širino in se niso kot obsedeni posvečali eni sami specialnosti znotraj ene same vede. To širino je imel gotovo že v sebi, poglobil jo je s študijem, svoje je dodala tudi znamenita plovba z ladjo Beagle okrog sveta in čez tri oceane. Trajala je skoraj pet let! Iz Anglije so izpluli 27. decembra 1831 in končno pristali šele 2. oktobra 1836. Pluli so najprej po Atlantiku navzdol do Južne Amerike, jo obkrožili in se nato zapeljali čez Pacifik do Avstralije, od nje pa čez Indijski ocean do Cape Towna in po Atlantiku navzgor v Anglijo domov. Naloga posadke je bilo zamudno kartiranje obal, mladi znanstvenik pa je imel ob tem veliko časa za geološka, botanična in zoološka raziskovanja, ki so se na koncu strnila v knjigo O nastanku vrst, eno temeljnih del novoveške znanosti.