Na rop s sladoledom v roki

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 10:46

Dveh ropov obtoženi Jeseničan Nermin Lović je na sodišču ponovil, da se je preobjedel močnih tablet in zato izvedel nesmiselna ropa: »To ni v mojem karakterju!« Psihiatrinja meni, da se je dejanj zavedal.

Kranj – »Ne potrebujete brati obtožnice, saj vemo, zakaj smo tukaj,« je na začetku ponedeljkove glavne obravnave na kranjskem okrožnem sodišču okrožnemu državnemu tožilcu Tilnu Demšarju dejal 39-letni Jeseničan Nermin Lović, obtožen, da je 5. junija v razmaku pol ure oropal pošto v Lescah in jeseniško poslovalnico Gorenjske banke na Plavžu. »Dejanje obžalujem, a se ne počutim krivega, ker sem se tedaj predoziral s tabletami, ki jih jem­ljem že 15 let, odkar sem prvič pristal v zaporu. Za tistih 24 ur sploh ne vem, kaj se je z mano dogajalo. Naredil sem dve nesmiselni stvari, s trezno glavo tega ne bi storil. Mislim, da je smešno, da nekdo pride s sladoledom na pošto, brez maske, in zahteva denar. Moj spis imate pred sabo in lahko ugotovite, da tako dejanje k mojemu karakterju ne sodi,« je Lović dejal v zagovor. »Policisti pa so me na Jesenicah našli zbeganega in samega. Pri sebi sem imel 7600 evrov, za približno dva tisoč evrov pa sploh ne vem, kam ali komu sem jih dal,« je dodal.

Sodnici je obtoženi razložil, da je kritičnega dne najbrž zaužil 90 tablet heleks in 60 tablet sanval, kar je po njegovih besedah smrtna doza za najmanj tri ljudi. Tablete sicer redno jemlje, saj se že leta psihiatrično zdravi. »Postavili so mi več diagnoz, od tega, da sem manično depresiven, avtosociopat, da imam souicidna nagnjenja in tako dalje. Ves čas sem sicer živel v prepričanju, da zdravljenja ne potrebujem, ampak sedaj se zavedam, da ga. Zavedam se, da tak za družbo nisem primeren. Toliko časa sem že bil v zaporu, da zunaj ne znam živeti,« je povedal predsednici senata Andrijani Ahačič.

Sodna izvedenka psihiatrične stroke Vesna Švab vse­eno ugotavlja, da ob storitvi kaznivih dejanj njegova prištevnost ni bila bistveno zmanjšana. »Če človek vzame toliko psihoaktivnih tablet, da ne ve zase, potem se kažejo tudi telesni znaki zastrupitve – hude motnje koordinacije, opotekanje, padci. Ni pa mogoče, da bi taka oseba ravnala povsem urejeno in tako sistematično, sicer z nekaterimi napakami, kot je ravnal Lović. Zaradi zaužitih tablet se je v tistem trenutku sicer precenjeval, vendar se je zavedal, kaj dela,« je pojasnila. Tudi sama pravi, da bi enkratno zaužitje tako velike količine močnih tablet, kot navaja Lović, za vsakogar pomenilo smrtno dozo: »Če je obtoženi res zaužil tolikšno količino, potem jo je ob njegovi sicer zelo visoki toleranci moral zaužiti v nekih rednih intervalih v daljšem časovnem obdobju.«

Tudi uslužbenka jeseniške poslovalnice Gorenjske banke Katarina Pogačnik je dejala, da je Lović med ropom deloval povsem normalno: »Deloval je prijazno, povsem običajno, nič mi ni bilo sumljivo. Pomolil mi je listek, na katerem je pisalo nekaj o denarju in da je oborožen, pripisal je celo hvala. Pri tem je dvignil pulover, videla sem ročaj pištole za pasom. Dejal mi je, da je ne želi uporabiti in naj ne delam panike ali kličem policije. Res je nisem, tako da stranka, ki je stala v vrsti za njim, sploh ni opazila, da pred njo stopi ropar.«

Nameravali so zaslišati tudi oškodovano uslužbenko leške pošte, ki pa se je opravičila, ker da bi ji ponovno srečanje z roparjem povzročil prevelik stres. Ker je Lovićev zagovornik Dušan Csipö pri njenem pričanju vztrajal, jo bodo na naslednji obravnavi zaslišali brez prisotnosti obtoženega. Do naslednje obravnave bo morala psihiatrinja Švabova tudi dopolniti svoje izvedensko mnenje, saj se je izkazalo, da pri njegovi izdelavi ni imela na razpolago celotne zdravstvene dokumentacije psihiatričnih zdravljenj obtoženega Lovića.