Očetje brez obvezne porodniške

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 20. september 2013 / 11:27

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je zaradi prevelikih nasprotovanj »odpovedalo« uvedbi tridesetdnevnega neprenosljivega starševskega dopusta za očete.

Kandidatura in interpelacija

Ta teden smo slišali dve napovedi, povezani z delovanjem vlade. Prva je ta, da je predsednica vlade Alenka Bratušek vendarle napovedala kandidaturo za predsednico Pozitivne Slovenije. Kot je razložila, želi na ta način ohraniti politično stabilnost v državi in vlado takšno, kot je. Menda se je za soglasje h kandidaturi za strankarsko predsednico odločila sama, brez iskanja soglasja ustanovitelja in prvega predsednika PS Zorana Jankovića. Sled­nji ji je po objavljeni napovedi kandidature čestital rekoč, da je PS odprta stranka, v kateri lahko vsak kandidira. Pa vendar je Bratuškova Jankovića, ki se še kar ne more odločiti, ali bo tudi sam vstopil v tekmo za predsednika stranke, ki ga bodo volili na kongresu 19. oktobra, najbrž presenetila, ko je pohitela z napovedjo kandidature. Doslej je namreč ves čas zatrjevala, da bo počakala na odločitev Jankovića in da se v primeru njegove kandidature sama ne bo potegovala za prvi položaj v stranki. Druga novica je (kar pričakovana) napoved opozicijskega SDS, da bo vložil interpelacijo zoper finančnega ministra Uroša Čuferja, ki mu je s koalicijskimi partnerji uspelo uskladiti proračun za 2014, zaradi predloga za razrešitev neizvršnega direktorja v slabi banki Andreja Širclja, tudi državnega poslanca iz vrst SDS. Vodja njihove poslanske skupine Jože Tanko je dejal, da se vlada pri Šircljevi razrešitvi ni oprla na določbe zakona o slabi banki, ki dopušča, da so tudi funkcionarji neizvršni direktorji, ampak je razrešitev opravila na podlagi mnenja nepristojne institucije. V vladi sicer razlagajo, da so Širclja razrešili zaradi nezdružljivost njegove poslanske funkcije s položajem neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank.

Neprenosljivega dopusta za očete ne bo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je zaradi prevelikih nasprotovanj javnosti odločilo, da iz predloga zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih umakne določbo, ki opredeljuje mesec dni neprenos­ljivega starševskega dopusta za očete. S sporno določbo so želeli povečati enake možnosti moških in žensk na trgu dela s spodbujanjem očetov k večjemu koriščenju staršev­skega dopusta ter spodbuditi k bolj enakovredni porazdelitvi obveznosti varstva in nege otrok med obema staršema, kar nalaga tudi evropska direktiva. Določba je predvidevala, da bi materinski dopust v dolžini 105 dni lahko koristila samo mati, 260 dni starševskega dopusta pa bi si mati in oče razdelila po svoje do 130 dni, pri čemer je 30 dni dopusta neprenosljivega in ga morata izkoristiti tako mati kot oče. Na ministrstvu so pojasnili, da so Evropsko komisijo sedaj zaprosili še za dodatna pojasnila, na podlagi katerih bodo pripravili spremenjen predlog, ki bo še vedno zadoščal evropski direktivi. Ministrica Anja Kopač Mrak je sicer obžalovala, »da se je ob razpravi tega predloga v javnosti pokazalo, da slovenska družba še ni pripravljena sprejeti modernih konceptov evropskih družinskih politik«.

Kaj sodi v nov vinjetni razred?

Sprejeta podražitev avtocestnih vinjet je takoj sprožila številne polemike, še zlasti pa kritike s številnih strani letijo na uvedbo novih vinjet za vozila z dvema ali več osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,3 metra ali več, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg. Povečini so to kombinirana vozila (tako imenovani kombiji), lahka tovorna vozila in minibusi, ki so sicer doslej sodili med vinjetna vozila. Cena letne vinjete za ta razred vozil bo 220 evrov, mesečne 80 in tedenske 40 evrov. Prvi kritiki so opozorili, da v nov vinjetni razred niso zajeta le prej našteta vozila, temveč tudi družinski kombiji in enoprostorci, ki so homologirani kot osebna vozila, kar bo pomenilo dodatni udarec na družinske proračune. Na Avtomoto zvezi Slovenije tudi opozarjajo, da uradnega tehničnega podatka s strani izdelovalca o višini vozila nad prvo osjo ni nikjer navedenega, zato bi bil primernejši kriterij za določanje vinjetnih razredov v najvišji višini vozila, saj je ta podatek naveden v homologaciji vozila. Na nasvet Darsa, da si lahko vsak sam izmeri višino vozila nad prvo osjo, v AMZS odgovarjajo, da je to zelo zahtevno merjenje in že majhen odklon v desno ali levo bo dal popolnoma drugačne podatke. Na naše konkretno vprašanje, kateri modeli vozil sodijo v nov vinjetni razred, pa so iz Darsa zgolj odgovorili, da je glavni kriterij višina nad 1. osjo, torej 1,3 metra ali več. »Sicer pa Dars v sodelovanju s proizvajalci vozil pripravlja strokovne podlage in ukrepe, ki bodo omogočili klasifikacijo vozil v vinjetne razrede in bodo tudi pripomoček službi za nadzor pri kontroli pravilne uporabe vinjet,« so dejali. Kot še pojas­njujejo, so kombinirana vozila do uvedbe vinjetnega sistema sredi leta 2008 že sodila v višji cestninski razred in so njihovi vozniki že tedaj plačevali višjo ces­tnino kot za osebna vozila.