Igor Pogačnik: Popusti so slovenski nacionalni šport

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Avtomobilizem / sreda, 18. september 2013 / 10:53

Kdo je kriv? Trgovci sami ali gospodarska kriza? Mogoče kultura naroda, mar Slovenci postajamo mešetarji za preživetje?

Evropska avtomobilistična industrija je in ni v krizi. Na podlagi videnega na frankfurtskem sejmu se zdi, da krize ni, vendar tako veliki sejmi ne pokažejo realnega stanja človeka, ki potrebuje avto.

Če gledamo televizijo, hitro opazimo, da so oglasi za avtomobile skoraj najpogostejši v najbolj gledanih urah televizijskega programa. Če odpremo časopisje, hitro vidimo, da so prisotni povsod. Specializiranih avtomagazinov in revij je v slovenskem jeziku več kot pa rumenega tiska …

Za kaj pravzaprav gre in kako gre avtomobilskim trgovcem na Gorenjskem in v Sloveniji, smo povprašali direktorja Avtohiše Kranj Igorja Pogačnika, ki je kot trgovec v avtomobilskem svetu prisoten že dvajset let.

Ali je avto še statusni simbol?

»Avto pri Slovencih že nekaj časa ni statusni simbol. Avto postaja nujno prevozno sredstvo.«

Kako to opažate?

»Ne dolgo nazaj, mogoče še leto pred krizo smo kupovali vsaj eno številko »prevelik« avto. To pomeni, da če smo imeli ali smo komaj spraskali petnajst tisoč evrov, smo kupili tistega za dvajset. Saj bo šlo … malo kredita, malo lizinga, saj bo plača, regresi … Danes točno vemo, koliko denarja lahko namenimo za avto, in točno takega si poiščemo. Če ne potrebujem avta za petindvajset, se bom peljal tudi s takim za petnajst tisoč evrov. Avto je avto, avto je transporter od točke A do točke B, vsak je dober in izbira je preobilna in avtomobili so vsi lepi in enaki, nobena znamka več ne izstopa.«

Torej ljudje zdaj kupujejo cenejše avtomobile?

»Da. Povprečna cena prodanih avtomobilov je padla za dva do tri tisoč evrov. Če smo prej prodali deset avtomobilov po dvajset tisoč, prodamo zdaj modele, ki stanejo okoli sedemnajst tisoč. To se vsekakor pozna. Avto je še zmeraj nujna stvar in še se prodajajo in še se uporabljajo.«

Je kriza v avtomobilskem svetu še vedno prisotna ali se počasi izgublja? Katerikoli medij gledamo ali poslušamo, prevladujejo oglasi za nove avtomobile oz. za popuste v »megamarketih«. Torej imate še denar za oglaševanje, za marketing?

»Slovenski trg je tako majhen, da nas komaj zaznajo.

Citroën spremlja gibanje prodaje in tržne deleže ločeno po državah. Če v Nemčiji pade prodaja za en odstotek, je že panika, če pri nas pade za dva, te panike še ni. Seveda je razlog v velikosti prodajnega območja, zato pravim, da je Slovenija za avtomobilistični trg komaj zaznavna. Seveda smo uvozniki oz. prodajalci stalno pod pritiskom in stalno pazimo, ali bomo zvozili »ovinek« ali ne.«

Kako gre trenutno Citroënu?

»Nespremenljivo dobro. Imamo svoj kos pogače na slovenskem in gorenjskem trgu. Imamo dober servis in dober odnos proizvajalca in uvoznika. Imamo pa tudi veliko srečo, da imamo produkt, avto, ki trenutno razburja domišljijo ogromnega števila voznikov. Imeti dober model, zanimiv, ne drag, ne požrešen, hkrati pa udoben in velik, ni samo sreča, ampak so znanje, dolgoletne izkušnje proizvajalca, tradicija in ogromno vloženega v raziskavo trga. Naš novi Picasso je vroča žemlja, ni drag, je tehnično zelo dober in vrhunsko dodelan, zelo lep, čisto drugačen od vseh drugih v tem razredu, je gorenjsko šparoven in še enkrat povem, ni drag oz. dobiš ogromno, ogromno avta za spodobno ceno. To je naša trenutna sreča (smeh). Na Gorenjskem imamo vse avtomobile srednjega razreda, ni znamke, ki bi ne bila tu prisotna (razen najprestižnejših). Konkurenca je huda, vendar ostajamo pri stari preizkušeni metodi prodaje. Avtomobile prodajamo ljudje, ne novi privlačni modeli. Osebno stremim k takemu kolektivu, ki se tega zaveda.«

Kaj torej je dejanska ovira za boljšo prodajo?

»V Sloveniji je še vedno gospodarska kriza, če poslušamo politike in ekonomiste. Vsi avtomobilisti to čutimo brez njihovega govoričenja. Kriza je, vendar nihče ne ve, v kakšni obliki. Tisti ljudje, ki delajo, ki še služijo, se zaradi strahu pred prihodnostjo ne odločajo za nakup novega avta. Kdaj bo konec krize, nihče ne ve. Nihče ne ve, ali bo v bližnji prihodnosti imel redne prihodke. Ljudje, ki delajo, opažajo, da zaslužijo vse manj, vendar imajo denar, a jih je strah trošiti.«

Kaj pa pripadnost blagovni znamki?

»(Smeh) Danes ljudje ne zaupajo niti državi, kaj šele kaki avtomobilski znamki. Tu lahko še enkrat ponovim, da pri nas Citroënov ne prodaja Citroën, ampak jih prodajajo naši zaposleni. Citroën z oglasi zgolj opozarja, da je še tu, na nas pa je, da ga plasiramo med ljudi. Če nimaš dobrih prodajalcev, serviserjev in drugih ljudi, ki se zavedajo Citroëna, katerim ljudje zaupajo, imaš resne težave. Slovenci oziroma Gorenjci se bodo »prodali« za odstotek popusta več. Popusti so »zakon« današnje prodaje. Če nimaš popustov, nimaš možnosti, da bi te sploh opazili. Sploh ne vem, zakaj delamo še uradne cenike, če pa popusti odigrajo ključno vlogo za prodajo? Ampak, tudi temu smo se trgovci morali maksimalno prilagoditi, tako da ne bom rekel, da sem pesimist, če me vprašate, kako bo v prihodnje.«

Kako ste se temu prilagodili? Dajete večje popuste, manj zaslužite, manj vlagate – temu se lahko reče tudi »tek na kratke proge«?

»To je največja past popustov, vendar imamo v Citroënu srečo, da imamo vedno dobro prodajan model, ki nas drži nad gladino in zaradi katerega nam ostane za vlaganje v poprodajo, v servis, rezervne dele, vedno skrbimo, da je naša servisna služba na visoki ravni, da imamo dobre mehanike in seveda dobre prodajalce.«

Glede na frankfurstki sejem bo prihodnost precej električna, čeprav Igor Pogačnik pravi, da se to v Sloveniji še ne bo tako kmalu zgodilo. Prej bo prišlo do tega, da bodo ljudje hoteli imeti avto, ki bo zabaven na svoj tehnološko izpopolnjeni način. Mar bomo vozili štirkolesne računalnike? Pustimo času čas …