Z nevarnim tovorom preko meje

Franc Kunšič in Mitja Kovačič sta bila na kranjskem sodišču obsojena, ker sta poskusila čez državno mejo prepeljati sestavne dele vojaškega orožja.

Kranj – Mitja Kovačič in Franc Kunšič, nekdanja direktor in tehnični direktor podjetja Iskra Elektrooptika, ki je svoje čase na veliko sodelovalo z vojaško indus­trijo, sta bila prejšnji teden na Okrožnem sodišču v Kranju zaradi poskusa storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom obsojena na pogojni kazni; 66-letni Kunšič na pogojno kazen leto dni zapora s preizkusno dobo dveh let, 72-letni Kovačič pa je bil ob enako dolgi preizkusni dobi pogojno obsojen na šest mesecev zapora. Predlog tožilstva, da naj obema prisodi tudi po petnajst tisoč evrov stranske denarne kazni, je sodišče zavrnilo, ker za obravnavano kaznivo dejanje denarna kazen ni predvidena, poleg tega ni šlo za dejanje iz koristoljubnosti. Sodba ni pravnomočna.

Okrožna sodnica Marjeta Dvornik je sledila navedbam kranjskega tožilstva, da sta Kunšič in Kovačič 11. oktobra 2009 preko mejnega prehoda Obrežje brez obveznega predhodnega dovoljenja ministrstva za obrambo skušala iz države iznesti sestavne dele vojaškega orožja, in sicer ohišje kazala ter detektorsko glavo z ohišjem, ki naj bi bili namenjeni naročnikom v Srbiji. Obtožena sta sicer v zagovorih navedla, da se omenjene predmete res lahko uporablja v vojaške namene, vendar tudi v civilne, in zatrdila, da nista vedela, da naj bi bili v tem primeru namenjeni prav proizvod­nji vojaške opreme. Sporne sestavne dele da sta nameravala le vrniti beograjskemu Inštitutu za fiziko, katerega predstavniki so jih pri Kovačiču pustili med neko potjo v Evropo. Cariniki na Obrežju, pred katerimi da nista ničesar skrivala, iznosa blaga iz države tedaj niso dovolili oziroma so od njiju zahtevali, da ga po končanem obisku v Beogradu prineseta nazaj v Slovenijo, kar sta tudi storila. »Priznam pa, da sem bil nepremišljen, ker sem čez mejo želel prepeljati blago, ki ni za osebno rabo. To je bilo neumno dejanje,« je dejal Kovačič. V nasprotju z njunima zagovoroma je sodni izvedenec ugotovil, da sta ohišje kazala in detektorska glava z ohišjem namenjena izključno za uporabo v vojski, kar je na koncu upoštevalo tudi sodišče.

Sodišče je po drugi strani obtoženega Kunšiča oprostilo obtožbe, da je med 3. in 14. septembrom 2010 v državo želel vnesti še nekaj sestavnih delov vojaškega orožja, natančneje kable s spojniki in štiri tiskana vezja laserskega značaja. Ker pa je to blago v špeditersko podjetje na brniškem letališču prispelo kot poštna pošiljka, je sodišče sledilo zagovoru Kunšiča, da pošiljke sploh ni naročil, zato tudi ni vedel, kaj je v njej.

Prvotna obtožba zoper Kunšiča in Kovačiča je bila sicer precej bolj obremenjujoča, saj jima je očitala, da sta nameravala 11. oktobra 2009 v Srbijo poleg ohišja kazala in detektorske glave z ohišjem iznesti še več sestavnih delov vojaškega orožja, med njimi tudi pet komandnih modulov. Za slednje se je na obravnavi izkazalo, da je šlo za tiskana vezja, ki bi se lahko uporabila tudi v civilne namene, zato je ta očitek okrožna državna tožilka Olga Troha po izvedenem dokaznem postopku umaknila iz obtožbe. Prav tako je tožilka odstopila od pregona zoper Kunšiča v delu, ko mu je očitala kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine, s tem ko naj bi iste sestavne dele vojaškega orožja, ki mu jih ni uspelo iznesti iz države po »normalni poti«, poskušal v Srbijo poslati po pošti preko špediterskega podjetja na brniškem letališču, pri tem pa je navedel lažno deklaracijo.

Sodni postopek na kranjskem sodišču je pritegnil pozornost javnosti predvsem zaradi podatka, da je bil Franc Kunšič vpleten tudi v podoben kazenski postopek v Srbiji. Tamkajšnji organi pregona so namreč pred dvema letoma aretirali osmerico, med njimi tudi Kunšiča, ki naj bi, tako na spletni strani srbskega Blica, proizvedli sistem za kontrolo minometnega orožja, ki naj bi ga prodali v Južni Sudan, za katerega je veljala prepoved prodaje orožja. Kunšičeva vloga naj bi bila razvoj programske opreme. Kot je prejšnji teden pojasnil na kranjskem sodišču, je šlo v tej zadevi zgolj za malenkostni očitek, katerega pa so ga do sedaj že odrešili.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 17. september 2012 / 07:00

Polepšan bo že drugi trg

Železniki - V Železnikih so lani obnovili trg pri plavžu, letos do konca septembra naj bi lepšo podobo dobil še Plac, kakor domačini pravijo trgu pred cerkvijo sv. Antona. Obnova ob...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 30. maj 2024 / 21:27

Umrl citrar Miha Dovžan

Ljubljana – V 81. letu starosti je umrl citrar Miha Dovžan, je poročal Radio Slovenija. Splošni javnosti je najbolj znan po kultni melodiji Urbana Kodra, ki jo je posnel za film Cvetje v jeseni, Do...

Kranj / četrtek, 30. maj 2024 / 19:15

Za oživitev mestnega jedra

V okviru javnega natečaja, ki sta ga skupaj izvedli Občina Tržič in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, so na ogled postavili strokovne rešitve za projekt ureditve atrija občinske stavbe in...

Kranj / četrtek, 30. maj 2024 / 19:13

Sprejeli kompromis glede dovolilnic

Ceni prve in druge parkirne dovolilnice v Kranju po protestu prebivalcev starega mestnega jedra ostajata nespremenjeni, cena dovolilnice za tretje vozilo pa se bo podvojila.

Zanimivosti / četrtek, 30. maj 2024 / 19:10

Učilnica z odgovori na vse

V Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Kranj so minuli petek svečano odprli prostor, ki bo namenjen izobraževanju učiteljev, digitalni knjižnici, sodelovanju z gospodarstvom in pripra...

Zanimivosti / četrtek, 30. maj 2024 / 19:08

Oltarni prt klekljala več mesecev

Kljub častitljivim 92 letom klekljarica Julka Mohorič iz Železnikov še vedno vsak dan vihti kleklje. Zadnjo zimo je naklekljala oltarni prt, ki krasi župnijsko cerkev.