Likvidacija boljša od stečaja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 16. september 2013 / 11:53

V Banki Slovenije pojasnjujejo, da je nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke boljša rešitev, kot bi bil stečaj. V primeru stečaja bi se tudi še okrepilo nezaupanje v bančni sistem.

Ljubljana - Poslovanje Probanke in Factor banke, ki sta od prejšnjega petka v postopku nadzorovane likvidacije, poteka normalno, ugotavljajo v Banki Slovenije in dodajajo, da se položaj vlagateljev oz. posojilojemalcev ni v ničemer spremenil. Vsi navadni upniki bodo ob dospelosti dobili v celoti izplačano glavnico in pogodbeno dogovorjene obresti, posojilojemalci pa morajo svoj dolg še naprej odplačevati v skladu s sklenjenimi kreditnimi pogodbami. V obeh bankah bodo le zaključevali sklenjene posle, novih poslov praviloma ne bodo sklepali, razen v primeru, če bi si s tem izboljšali finančni položaj. Izredni upravi bosta naslednjih nekaj let prodajali premoženje bank, razliko za pokritje vseh obveznosti do navadnih upnikov pa bo krila država. Po oceni Banke Slovenije bo primanjkljaj znašal štiristo milijonov evrov, dodatno oceno pa bosta naredili izredni upravi na podlagi posebnega revizijskega pregleda.

V javnosti je slišati tudi vprašanja, ali ne bi bil stečaj obeh bank za davkoplačevalce cenejša rešitev. V Banki Slovenije pojasnjujejo: medtem ko bodo v postopku nadzorovane likvidacije poplačani vsi navadni upniki, pa v primeru stečaja vlagatelji (z izjemo tistih, ki imajo zajamčene vloge do sto tisoč evrov) ne bi mogli razpolagati s svojim denarjem pri bankah. V zaostrenih likvidnostnih razmerah bi to otežilo poslovanje marsikaterega podjetja ali celo povzročilo njegov propad, upniki bi prva poplačila iz stečajne mase dobili šele čez približno eno leto, povprečni delež poplačil v dosedanjih stečajnih postopkih gospodarskih družb pa je le okrog 40 odstotkov. Ob stečaju obeh bank bi bilo za izplačilo zajamčenih vlog treba zagotoviti 400 milijonov evrov, ta denar pa bi glede na likvidnostne razmere v bančništvu morala vsaj začasno prispevati država. Država, občine, SID banka in družbe v večinski državni lasti bi v primeru stečaja tudi izgubile večino od 640 milijonov evrov, kolikor imajo denarja v obeh bankah. Stečaj bi po oceni Banke Slovenije okrepil nezaupanje v bančni sistem in nenačrtovane odlive vlog, še posebej vpoglednih, kar bi povzročilo selitve vlog in nekaterim bankam še dodatne likvidnostne težave.