Dvojezični obraz Borovelj

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / / 23:00

Slovenščina ima v Borov­ljah/Ferlach, ki je z dobrimi 7000 prebivalci ena od najhitreje razvijajočih se občin na južnem Koroškem, spoš­tljivo tradicijo. Že leta 1870 je bilo ustanovljeno Slovensko katoliško društvo, leta 1905 pa se je blizu sto ljudi zbralo na ustanovnem zboru Slovenskega krščanskega socialnega delavskega druš­tva za Pod­ljubelj, današnji Unter­loibl po nemško, in okolico. Za Slovence, živeče v Borovljah in okolici, so bile pomembne ustanovitev Slovenske hranilnice in posojilnice pri Cingelcu na Trati/Tratten leta 1889, ustanovitev Slovenskega prosvetnega društva Drava leta 1903 in takoj po vojni, leta 1946, ustanovitev Slovenskega prosvetnega društva Borov­lje. Od leta 1981 dalje je njegov predsednik iz družine Verdel. Najprej je bil to oče Melhior, po letu 2007 pa njegov sin Roman, ki je eden od najbolj zavzetih in priznanih slovenskih zborovodij in skladateljev na Koroškem.

Znani boroveljski zdravnik in občinski svetnik dr. Franz Wutti je v zborniku Na poti skozi čas, ki je bil izdan ob 135-letni kulturni dejavnosti v Borovljah, zapisal: »Kdor je poznal slovenski živelj v Borovljah v sedemdesetih letih preteklega stoletja, ne bi verjel, da je mogoče v tako kratkem času toliko narediti v prid dvojezičnemu obrazu mesta, v prid boroveljskim Slovencem in vsem prebivalcem mesta, ki danes že lahko uživajo vse prednosti znanja slovenščine. Temu bogatemu razvoju sta botrovala dva najpomembnejša dejavnika: volja slovenskega dela prebivalstva po ohranjanju in razvijanju svoje lastne kulture in volja boroveljskih Slovencev po javnem političnem izražanju na občinski ravni.«

Iz svojih izkušenj tem besedam lahko le pritrdim. Boroveljčani so spoznali, da sta dvojezičnost in njihova odprtost do sosedov v Sloveniji, kjer je Tržič njihovo pobrateno mesto, velika prednost in naložba v prihodnost.

V Borovljah deluje Slovensko prosvetno društvo, ki je najbolj množično in dejavno kulturno društvo v občini. Volilna skupnost je združila večino Slovencev v prizadevanjih za samostojni nastop na občinskih volitvah. Že nad dvajset let ima dva mandata v občinskem svetu. Volilna skupnost in Slovensko prosvetno društvo Borovlje sta uspela po večletnih prizadevanjih ustanoviti oddelek Slovenske glasbene šole na Koroškem z nad 50 vpisanimi učenci in dvojezični otroški vrtec, ki je zaseden že za nekaj let naprej. K ohranjanju slovenske kulture in besed prispeva Slovenska posojilnica, tečaji slovenščine pa potekajo tudi na Visoki ljudski šoli. »Če seme, ki so ga sejali naši starši, skrbno gojimo, potem bodo imeli še naši otroci bogato žetev,« je zapisal dr. Franz Wutti, ki ga v njegovi ordinaciji vedno več ljudi ogovarja slovensko. Tudi to nekaj pomeni.