
Boj za obirsko ljudsko šolo
Avstrija in z njo Koroška pri zapiranju manjših ljudskih šol s pojasnilom, da gre pač za varčevanje, ni izjema. Vendar ima to početje v južnem delu Koroške še dodatne posledice. Manjše ljudske šole so večinoma dvojezične in so kot take dejavnik učenja slovenščine. Zato so posledice takega ukinjanja še hujše. Zadnja leta so tako ukinili ljudsko šolo v Lepeni pri Železni Kapli, v kateri Slovensko prosvetno društvo Zarja urejuje gledališki center. To šolsko leto bo zaprta tudi ljudska šola v Libučah/Loibach v občini Pliberk, tik ob meji s Slovenijo. Občina bo poslopje, v katerem so gulili šolske klopi znani koroški Slovenci, med njimi vodja celovškega deželnega tožilstva Mirko Borotschnig, odvetnik in dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, znana novinarka dunajskega Kurierja Margaretha Kopeinig in pesnica Milka Hartman, prodala.
Na seznamu podeželskih ljudskih šol, ki naj bi jim bili dnevi šteti, je bila tudi ljudska šola na Obirskem/Ebriach v občini Železna Kapla. Čeprav jo obiskuje 11 učencev, kar je več od predpisanega števila otrok (10) za ohranitev malih šol in ekspozitur, jo je hotela večina v kapelskem občinskem svetu zapreti že pred letošnjim šolskim letom. Proti zaprtju so bili poleg župana Franca Jožefa Smrtnika, ki je sam obiskoval to šolo (na njej je dolgo učil koroški narodni buditelj in pesnik Valentin Polanšek – op. J. K.), le svetniki njegove liste, za njeno ohranitev oziroma za temeljit premislek pred to potezo pa je bil tudi deželni glavar Peter Kaiser. Na zadnji seji občinskega sveta je bil dogovorjen sporazum, da ljudska šola na Obirskem to šolsko leto ostane, o njeni usodi pa se bodo pogovarjali po koncu tega šolskega leta.
Boj za ohranitev obirske šole je za zdaj rodil sadove. Združenje staršev je za pomoč prosilo predsednika Republike Avstrije Heinza Fischerja. Za ohranitev šole sta se javno zavzela Skupnost koroških Slovenk in Slovencev in Narodni svet koroških Slovencev. »Obstoj majhnih šol je za ohranitev slovenskega jezika, kulture in identitete ter skrb za slovenski jezik nujen. Glede na zemljepisno lego Obirskega je ohranitev šole edini učinkovit ukrep proti rastočemu izseljevanju in izgubi slovenskega pogovornega jezika na podeželju,« je zapisal predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev Bernard Sadovnik. Na pomen šole za vse občane, ne le za Slovence, je opozoril Narodni svet koroških Slovencev in ob tem posvaril nekatere občinske politike, »ki ravnajo zgolj iz osebnih ali frakcijskih interesov, ne pa v blagor občanov, v tem primeru Obirčank in Obirčanov«. V novi skupni Koroški naj bi v prvi vrsti prevladovalo medsebojno spoštovanje, ki je potrebno tudi v primeru koroških Slovencev. Njihova ohranitev ni le naloga Republike Avstrije, ampak predvsem srčna zadeva vsakega posameznika, predvsem občinskih politikov, je zapisal v izjavo Narodni svet.