Zakaj negativno, ko se da tudi drugače?

Besedilo: Jelko Kacin, ALDE/LDS
Kategorija: GG Plus / petek, 6. september 2013 / 10:51

Slovenski javni in politični prostor je še vedno razdeljen in preveč politiziran. Nekateri, predvsem pa prvaka dveh največjih strank, ga še dodatno delijo, da bi pozornost preusmerili bodisi stran od svojih osebnih ali političnih težav in zadreg ali pa od perečih javnih in družbenih problemov. V ta namen se najbolj učinkovito zlorablja ideologija, s katero se politično ozračje najhitreje in najbolj uspešno zamegli. Na ta način se tudi najlažje mobilizira lastne privržence in se jih usmeri proti konkurenci. Namesto dialoga se ustvarja konflikt.

Ustvarjanje megle pa je le poceni kupovanje časa, ki pa ne dela za nas. S problemi se je potrebno soočiti, jih reševati, predvsem pa tudi rešiti in umakniti z dnevnega reda. Je to edini možni način političnega delovanja? Ni, zagotovo ni in ne sme biti tako! Pa je pri nas mogoče tudi kako drugače?Je in drugače je tudi uspešno! Prejšnji teden se je Slovenija v ljubljanski operi ob 100-letnici rojstva poklonila Borisu Pahorju. Vsi slovenski evropski poslanci in poslanke smo ga skupaj in enotno predlagali za priznanje Evropejec leta in uspeli. Čeprav pripadamo štirim različnim strankam, smo se z malo truda poenotili tudi pri utemeljitvi predloga. Zato smo v drugem poskusu tudi uspeli. Če je sam Boris Pahor v tem prepoznal kvaliteto in nas javno dal za zgled političnim elitam v domovini, potem je to zagotovo vse kaj več, kot le njegova prijaznost. Sedem od osmih se nas je medijskega dogodka, ki ste ga lahko spremljali tudi v neposrednem TV prenosu, tudi udeležilo. Del, ko nas je vse z odra pozval, naj s ploskanjem izrečemo spoštovanje vsem mrtvim iz časa vojne, je zaradi podaljšanja prireditve iz prenosa izpadel, a ni zato nič kaj manj pomemben. Kolikor sem uspel videti sam, ga ni bilo v dvorani, ki se pozivu ne bi odzval. Boris Pahor namreč zahteva spoštovanje do vseh mrtvih. Za razliko od Janše je vključujoč in povezuje, govorec na Rovtah pa je znova ločeval.

Prejšnji teden smo slovenski evropski poslanci še enkrat dokazali, da zmoremo biti domačim politikom za zgled. V Bruslju smo pripravili promocijski košarkarski turnir, da bi evropsko prvenstvo v Ljubljani naredili bolj vidno tudi v Belgiji in širši EU. Pa ne le to, tudi finančno smo ga podprli in to s soglasjem naših političnih skupin v evropskem parlamentu. Ko smo pojasnili, da smo prav vsi podprli turnir, so nam v političnih skupinah v ta namen dovolili tudi porabo denarja. Povsod, na desni, v sredini in na levi so razumeli, da gre za pomembno in razumljivo politično sporočilo o konsenzu in enotnosti. Nikomur se nismo in se ne vsiljujemo, a kdor hoče, bo morda lahko tudi kaj razumel.

Pri nas pa se zdi, da je redki skupni imenovalec, ki lahko poenoti domačo politiko, novi predsednik uprave Luke Koper. Poenotenje ni pozitivno, ampak je negativno predznačeno. V ozadju predstavo še naprej režirajo drugi. Tokrat zagotovo ne gre za strice (in tete) iz ozadja, ampak za »mladeniče«. Ob tem se tokrat večina njih prepozna za bolj »leve«, čeprav so prej »svoji« in predvsem in najprej odločajo zase. Zdi se, da vlada v tej predstavi še sedi v parterju (benti in opazuje) in ne na odru. Hkrati pa (na seji neposneti) nadzorniki luke nastopajo prej v vlogi statistov.