Gorska skupino Sasso Lungo s škrbino, na katero se bomo zapeljali z gondolo. / Foto: Jelena Justin

Pravljični Dolomiti, 3. del

Okoli gore Sasso Lungo (3181 m) - Tretja tura zapored v Dolomitih z Vikijem Grošljem. Potepanje okoli gore, ki je dostopna le alpinistom. Gora v oblike podkve, na katere vrh vozi mala gondola v obliki kapsule, primerna za dve osebi. Krožna pot s fantastičnimi razgledi.

Dolomitsko pravljico, ki jo danes tretjič delim z vami, je organiziral in vodil Viki Grošelj, legenda slovenskega himalajizma. Po nekaj letih, ko je Dolomite dodobra raziskal sam, nas je nekaj izbrancev imelo možnost, da jih doživimo na njegov način, v njegovi družbi, z njegovim vodstvom. Bil je nekakšen treking. Načeloma smo se izogibali ferat, čeprav se železnim potem težko izogneš. Doživeli smo Dolomite na svojstven, čudovit način; način, ki je meni pisan na dušo, način, ki mi je pomagal restavrirati psiho po gorski nesreči izpred dveh let. Po tednu dni sem lahko le rekla: »To je to!«

Najmanjša dolomitska skupina, imenovana Sasso Lungo oz. Langkofel, je dostopna le redkim.

Skupino sestavlja osem glavnih vrhov, ki si v smeri urinega kazalca sledijo takole: Sassopiatto/Platt­kofel, Dente/Zahnkofel, Torre Innerkofler/Innerkofler Turm, Punte Dantersass, Punta Grohmann, Punta Delle Cinque Dita ter Sasso Lungo/Langkofel in Spallone del Sassolungo. Tipična dolomitska skupina se divje dviga nad spokojnimi zelenimi travniki, a na najvišjem vrhu med njimi je dano stati le alpinistom. Skupina ima obliko podkve in že od daleč izžareva lepoto gorske moči. Mi bomo danes obhodili Sasso Lungo in se od blizu prepričali o njegovi divji in neizmerno privlačni podobi. Ne, na njegov vrh ne bomo stopili. V tem življenju ne.

S sedla Campolongo se zapeljemo v Corvaro, kjer zavijemo levo proti sedlu Gardena. Peljemo čez sedlo, na drugo stran in zavijemo levo proti sedlu Sella, kjer na parkirišču pri gondoli parkiramo. Na škrbino Forcella Del Sasolungo nas popelje prav zanimiva gondola za dva. V gondoli se namreč stoji, in ko vstopaš vanjo, se ne ustavi. Praktično potečeš nekaj korakov za njo in skočiš vanjo, tisti, ki je s teboj v gondoli, pa začne teči, ko si ti kot prvi že v njej. Še bolj zanimiv je izstop, ko se gondola premika v eno smer, ti pa izstopiš v drugo smer. Hitro, seveda!

Škrbina na višini 2681 m odkriva pravo divjino navpičnih sten skupine Sasso Lungo. Temačna škrbina nas navda z občutkom majhnosti. Okoli nas so nazobčani stolpi, nažagani greben, ki od daleč sicer deluje precej bolj enoten in kompakten. Strmi žlebovi so povsod okrog nas. Tukaj dobimo občutek, da je gora namenjena le izbranim. Za nas, ki bomo goro obhodili po krožni poti, ni težav. S škrbine začnemo sestopati po zagruščenem pobočju, ki je v zgornjem delu precej strm, kar zahteva trden in varen korak. Sestopamo po poti št. 525. V spodnjem delu sestopa nam vzvratni pogled pokaže čudovito majhno alpsko krnico, ki je odlikujejo strmi dolomitski zašiljeni stolpi. V sestopu dosežemo tudi kak­šno fliko verjetno večnega snega v tej hladni krnici. V položnem delu poti počasi sestopimo do koče Vicenza, kjer se tudi odcepi pot proti ferati Oskar Schuster, ki vodi na Sassopiato. Mi nadaljujemo mimo koče po poti št. 526, ki vodi okrog gore Sasso Lungo. Razgledna pot ponuja fantastične poglede na okoliške gore in številne nižje ležeče planine in vasi, ki živijo od zimskega turizma. V delu poti nas čaka še malce vzpona, kar nas pripelje do skulpture lesenega orla. Tam nadaljujemo po poti 526 A, ki vodi vse do koče Comici, kjer je fantastičen razgled na skupino Sella. Koča, ki nosi ime po tržaškem alpinistu, je zelo obljudena, saj do nje vodi lahka pot s sedla Sella, po kateri bomo mi sestopili na izhodišče.

Od koče Comici nadaljujemo po poti št. 526/528 do sedla Sella. Pot nas vodi čez čudovite zelene travnike, ki so posejani s številnimi ogromnimi skalami, za katere je videti, kot da so se nekoč, pred davnimi milijoni let skotalile z mogočnega divjega zobovja vrtoglavih sten v ozadju. Ni iz trte izvito, da temu delu pravijo Skalno mesto ali Skalni gozd. Ob skalah, kjer lahko tudi malce prosto poplezamo, sestopimo do sedla, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: max. 2681 m

Višinska razlika: ok. 300 m

Trajanje: 4 ure

Zahtevnost: 3 zvezdice

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 17. junij 2015 / 13:03

Ponekod žita že občutijo sušo

Kjer junija ni bilo padavin, žita že občutijo sušo, ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da bodo letos glede na dosedanje stanje...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sobota, 2. avgust 2008 / 07:00

Glasbena delavnica v Magušarjevi hiši

Poletne prireditve v Magušarjevi hiši na Linhartovem trgu se nadaljujejo tudi v avgustu.

Prosti čas / sobota, 2. avgust 2008 / 07:00

Radijski vrt spet oživel

Tudi v letošnjem poletju na vrtu Radia Kranj pripravljajo Petkova vrtnarjenja. Doselj so gostili Vesele svate, Franca Pestotnika - Podokničarja, Matjaža Smodiša, Tadejo Brankovič Likozar ...

Prosti čas / sobota, 2. avgust 2008 / 07:00

Najbolj barvit svetovni festival

Po odru se je v treh dneh sprehodilo več kot tristo poslikanih teles iz 43 držav vsega sveta. Martuljčanka Alenka Peternel se je znašla med najboljšimi.

GG Plus / sobota, 2. avgust 2008 / 07:00

Kaj hoče pederetka od mene?

Zdaj tudi javnost ve, da je pisatelj, ki se je dolgo "skrival" za psevdonimom Gojmir Polajnar, v resnici Boris Pintar, doma iz Poljan nad Škofjo Loko, živi v Ljubljani. Pogovor z njim je nastal ob izi...

GG Plus / sobota, 2. avgust 2008 / 07:00

Tišina je povsem običajen pogovor

Andreja Valtanen, v Kranju jo bolj poznamo po njenem dekliškem priimku Rakovec, je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomirala iz grafičnega oblikovanja, skupaj s sošolci je za izdelavo c...