Gorska skupino Sasso Lungo s škrbino, na katero se bomo zapeljali z gondolo. / Foto: Jelena Justin

Pravljični Dolomiti, 3. del

Okoli gore Sasso Lungo (3181 m) - Tretja tura zapored v Dolomitih z Vikijem Grošljem. Potepanje okoli gore, ki je dostopna le alpinistom. Gora v oblike podkve, na katere vrh vozi mala gondola v obliki kapsule, primerna za dve osebi. Krožna pot s fantastičnimi razgledi.

Dolomitsko pravljico, ki jo danes tretjič delim z vami, je organiziral in vodil Viki Grošelj, legenda slovenskega himalajizma. Po nekaj letih, ko je Dolomite dodobra raziskal sam, nas je nekaj izbrancev imelo možnost, da jih doživimo na njegov način, v njegovi družbi, z njegovim vodstvom. Bil je nekakšen treking. Načeloma smo se izogibali ferat, čeprav se železnim potem težko izogneš. Doživeli smo Dolomite na svojstven, čudovit način; način, ki je meni pisan na dušo, način, ki mi je pomagal restavrirati psiho po gorski nesreči izpred dveh let. Po tednu dni sem lahko le rekla: »To je to!«

Najmanjša dolomitska skupina, imenovana Sasso Lungo oz. Langkofel, je dostopna le redkim.

Skupino sestavlja osem glavnih vrhov, ki si v smeri urinega kazalca sledijo takole: Sassopiatto/Platt­kofel, Dente/Zahnkofel, Torre Innerkofler/Innerkofler Turm, Punte Dantersass, Punta Grohmann, Punta Delle Cinque Dita ter Sasso Lungo/Langkofel in Spallone del Sassolungo. Tipična dolomitska skupina se divje dviga nad spokojnimi zelenimi travniki, a na najvišjem vrhu med njimi je dano stati le alpinistom. Skupina ima obliko podkve in že od daleč izžareva lepoto gorske moči. Mi bomo danes obhodili Sasso Lungo in se od blizu prepričali o njegovi divji in neizmerno privlačni podobi. Ne, na njegov vrh ne bomo stopili. V tem življenju ne.

S sedla Campolongo se zapeljemo v Corvaro, kjer zavijemo levo proti sedlu Gardena. Peljemo čez sedlo, na drugo stran in zavijemo levo proti sedlu Sella, kjer na parkirišču pri gondoli parkiramo. Na škrbino Forcella Del Sasolungo nas popelje prav zanimiva gondola za dva. V gondoli se namreč stoji, in ko vstopaš vanjo, se ne ustavi. Praktično potečeš nekaj korakov za njo in skočiš vanjo, tisti, ki je s teboj v gondoli, pa začne teči, ko si ti kot prvi že v njej. Še bolj zanimiv je izstop, ko se gondola premika v eno smer, ti pa izstopiš v drugo smer. Hitro, seveda!

Škrbina na višini 2681 m odkriva pravo divjino navpičnih sten skupine Sasso Lungo. Temačna škrbina nas navda z občutkom majhnosti. Okoli nas so nazobčani stolpi, nažagani greben, ki od daleč sicer deluje precej bolj enoten in kompakten. Strmi žlebovi so povsod okrog nas. Tukaj dobimo občutek, da je gora namenjena le izbranim. Za nas, ki bomo goro obhodili po krožni poti, ni težav. S škrbine začnemo sestopati po zagruščenem pobočju, ki je v zgornjem delu precej strm, kar zahteva trden in varen korak. Sestopamo po poti št. 525. V spodnjem delu sestopa nam vzvratni pogled pokaže čudovito majhno alpsko krnico, ki je odlikujejo strmi dolomitski zašiljeni stolpi. V sestopu dosežemo tudi kak­šno fliko verjetno večnega snega v tej hladni krnici. V položnem delu poti počasi sestopimo do koče Vicenza, kjer se tudi odcepi pot proti ferati Oskar Schuster, ki vodi na Sassopiato. Mi nadaljujemo mimo koče po poti št. 526, ki vodi okrog gore Sasso Lungo. Razgledna pot ponuja fantastične poglede na okoliške gore in številne nižje ležeče planine in vasi, ki živijo od zimskega turizma. V delu poti nas čaka še malce vzpona, kar nas pripelje do skulpture lesenega orla. Tam nadaljujemo po poti 526 A, ki vodi vse do koče Comici, kjer je fantastičen razgled na skupino Sella. Koča, ki nosi ime po tržaškem alpinistu, je zelo obljudena, saj do nje vodi lahka pot s sedla Sella, po kateri bomo mi sestopili na izhodišče.

Od koče Comici nadaljujemo po poti št. 526/528 do sedla Sella. Pot nas vodi čez čudovite zelene travnike, ki so posejani s številnimi ogromnimi skalami, za katere je videti, kot da so se nekoč, pred davnimi milijoni let skotalile z mogočnega divjega zobovja vrtoglavih sten v ozadju. Ni iz trte izvito, da temu delu pravijo Skalno mesto ali Skalni gozd. Ob skalah, kjer lahko tudi malce prosto poplezamo, sestopimo do sedla, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: max. 2681 m

Višinska razlika: ok. 300 m

Trajanje: 4 ure

Zahtevnost: 3 zvezdice

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 25. december 2020 / 12:22

Obratovanje tržnice v prazničnem času

Kamnik – Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo kamniška tržnica v soboto, 26. decembra, in v petek, 1. januarja, zaprta za obiskovalce. Namesto navedenih dni bo tržnica obratovala v četrtek, 24....

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 11. februar 2011 / 07:00

Prvi Rock Partyzani, zadnji pa Omar

Minuli teden je deset povabljenih izvajalcev za sodelovanje na Emi izžrebalo vrstni red, po katerem se bodo zadnjo nedeljo februarja zvrstili na odru. Najprej ga bodo zavzeli Rock Partyzani,

Prosti čas / petek, 11. februar 2011 / 07:00

Petrin "Nagajiv nasmeh"

Jazz Station so poseben band. Tak, za polepšati dan, band, ki zna januarja pričarati pomlad.

Prosti čas / petek, 11. februar 2011 / 07:00

Valentinov koncert Vlada Kreslina v Kranju

V prihodnjih dneh se bodo po Sloveniji zvrstili številni Valentinovi koncerti. Eden od njih bo v soboto, 12. februarja, ob 20. uri v dvorani Zlato polje v Kranju, kjer bo za zaljubljene in željne...

Prosti čas / petek, 11. februar 2011 / 07:00

Vikend poezije

Jedilnica hotela Zlatorog je bila polna, želodčki siti, ljudje zadovoljni. Vikend poezije je uspel. Veselo in kulturno je bilo tudi na Brezjah. V Kranj pa prihaja poslastica za ljubitelje dinozavrov....

Kultura / petek, 11. februar 2011 / 07:00

Počastili stoletnico rojstva Jožeta Vovka

V Podnartu so v soboto, 5. februarja, pripravili kulturni večer v spomin pesniku Francetu Prešernu, hkrati pa so počastili 100-letnico rojstva domačega pesnika in pisatelja Jožeta Vovka, ki je bi...