Napadalec z vilami v zapor

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Kronika / petek, 30. avgust 2013 / 10:01

»Obsojen sem na podlagi laži,« je izrek zaporne kazni komentiral Mitja Zagorc, ki ga je sodni senat kranjskega okrožnega sodišča v sredo spoznal za krivega napada policistov z vilami.

Kranj – »Kaznivo dejanje napada na uradno osebo vam je bilo dokazano, saj sta policista povedala enako, zgodbo so v večji meri potrdile tudi priče, obrambe vašega zagovornika, da je šlo za silobran, pa nismo sprejeli,« je izrek desetmesečne (še nepravnomočne) zaporne kazni zaradi napada na policista pojasnila predsednica sodnega senata Andrijana Ahačič.

Napad na policista z vilami se je zgodil 11. aprila letos, ko je Mitja Zagorc iz Škofje Loke ob domači hiši za Kamnitnikom (Potočnikova ulica) očetovo vozilo parkiral sredi ceste, s tem pa onemogočal (nagajal) gradbenikom pri delu na sosed­njih parcelah, kjer raste nova soseska.

Zadnja priča, policist Dejan Keleman, je povedal, da sta bila s kolegom Daretom Oblakom tega dne poklicana na intervencijo (dan prej pa druga policista). »Opravljala sva pogovor z gradbincem, ko je iz hiše prišel Zagorc. Pozvala sva ga, da umakne avto, saj so delavci imeli vsa potrebna dovoljenja, ta pa je začel vpiti na njih, bil žaljiv in proti njim tudi mahati.«

Šla sta proti njemu, ga skušala umiriti, strokovno prijeti, vendar se je izmotal in začel žaliti še policista. Oblaka je brcnil v trebuh, Kelemana v ramo in brado ter stekel do hiše in se vrnil z vilami. »Vpil je, da naju bo ubil, in začel mahati z vilami proti meni.« Keleman je potegnil pištolo, Oblak solzivec, kljub večkratnim Zagorčevim zamahom pa na srečo nihče ni bil ranjen.

Zagorc je bil leta 2010 že pravnomočno obsojen za podobno dejanje, ko je 'nasilni' sestri grozil s pištolo, a kot je sam dodal, na način, da ni bil nikoli klican na sodišče niti nikoli zaslišan na policiji. Tožilstvo je zaradi te sodbe in tudi vsaj štirikratnega nedostojnega vedenja do policistov, na drugi strani pa ugotovljenega stanja bistveno zmanjšanje prištevnosti v času dogodka in bolezni zahtevala leto dni zaporne kazni.

Zagovornik obtoženega je izpostavil, da sta bila policista poklicana, da bi odstranila vozilo, za to pa bi lahko brez vključevanja Zagorca poklicala pristojnega za odvoz vozil (pajka). Nasprotno sta se spravila nad obtoženega, ki se je zaradi bolezni še bolj ustrašil in se zato tudi (le) branil. V zaključni obrazložitvi je sodnica Ahačičeva zagovor zavrnila, saj so priče povedale, da se je vse dogajalo ob hiši, ko je prišel iz nje oče, je avto (v njegovi lasti) brez težav umaknil. »Vi pa ste šli raje sami iz hiše in sprožili, kar smo opisali,« je dejala sodnica.

Zagrožena kazen za opisano kaznivo dejanje znaša od enega do petih let, tožilstvo je, kot rečeno, zahtevalo leto dni zaporne kazni, vendar se je sodni senat odločil za desetmesečno zaporno kazen, obtoženemu pa so do pravnomočnosti podaljšali tudi pripor. Čas od začetka pripora sredi aprila se bo štel v zaporno kazen. Zoper sklep o priporu je mogoča pritožba v treh dneh, zoper sodbo 15 dni. Ob izreku sodbe je Mitja Zagorc dejal le, da je obsojen na podlagi laži, in sodnico prosil, da bi lahko po štirih mesecih videl sina.