Suhadolska jama skrbi domačine

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Komenda / četrtek, 29. avgust 2013 / 11:50

Člani civilnih iniciativ iz Mengša in Suhadol državo že leta opozarjajo na dejavnosti v Suhadolski jami, ki naj bi negativno vplivale na podtalnico. Razmere naj bi se uredile po pridobitvi gradbenih dovoljenj, inšpektorji pa so že izrekli nekaj kazni.

Komenda – Zasuta nekdanja gramoznica sredi Bistriške ravni med Komendo, Mengšem in Kamnikom leži na velikem vodozbirnem območju, ki s pitno vodo preskrbuje občine Domžale, Mengeš in Trzin, zato so številni občani že dlje časa zaskrbljeni nad tem, kako dejavnosti nekaterih podjetij vplivajo na podtalnico.

V 'jami' danes deluje nekaj podjetij, ki se že dlje časa trudijo dobiti gradbena dovoljenja za svoje delo, ta pa morajo biti izdana v skladu z občinskim podrobnejšim načrtom, ki ureja to območje. A zakaj teh dovoljenj še ni? »V gramoznici je bila prava zmeda z lastništvi stavbnih zemljišč, saj so bila nekatera v denacionalizacijskih postopkih po naši oceni napačno vrnjena upravičencem, za nameček še cesta do gramoznice uradno sploh ni bila cesta, pač pa njiva … Tako je bilo treba do konca speljati denacionalizacijske postopke, rešiti probleme z novimi lastniki, dobiti služnosti za cesto … Po naših informacijah naj bi prvo podjetje v kratkem končno dobilo gradbeno dovoljenje, potem pa upam, da se bo tudi stanje v gramoznici počasi bolje uredilo, saj bodo posamezni investitorji lahko legalno poskrbeli za neprepustnost manipulacijskih površin, kar bo kontrolirano na tehničnih pregledih pred izdajo uporabnih dovoljenj,« pravi Marjan Potočnik iz Občine Komenda in dodaja, da pred nedavnim sprejeti Občinski prostorski načrt za gramoznico ne prinaša nobenih sprememb. V gramoznici delujejo podjetja Publicus (center za ravnanje z odpadki za občini Kamnik in Komenda), Rešet (predelava gradbenih odpadkov) in Biotera (zbiranje kuhinjskih odpadkov.). Čeprav okoliški občani, združeni v dveh civilnih iniciativah, z delovanjem uradnih institucij niso preveč zadovoljni (nazadnje so se na ministrstvu za kmetijstvo in okolje sestali sredi maja), na inšpektoratu za okolje zagotavljajo, da so poleg rednih letnih nadzorov opravili tudi več izrednih – prav na podlagi prijav občanov. Kot so nam pojasnili, družba Biotera v jami odpadkov ne predeluje, pač pa zgolj pere sode, v katerih zbira organske odpadke. Odpadne vode, ki pri tem nastajajo, lovijo in jih redno vozijo na čiščenje drugam, tako da nepravilnosti v tem podjetju niso zaznali. So pa globo v višini 10 tisoč evrov napisali družbi Publicus, saj naj bi odpadke obdelovali brez dovoljenja. Okoljevarstveno dovoljenje sicer imajo, a bo v veljavo stopilo šele po pridobitvi gradbenega in uporabnega dovoljenja. Na zemljišču podjetja Rešet, ki nenevarnih gradbenih odpadkov ne predeluje več, pa so pri inšpekcijskem pregledu naleteli na nov kup gradbenih odpadkov, zato so lastnika zemljišča pa tudi Občino Komenda pozvali, naj odpadke odstranijo.