Berejo pod krošnjami

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / četrtek, 29. avgust 2013 / 13:07

Poletje so v Škofji Loki začeli z bralnico na vrtu Sokolskega doma, končujejo ga s knjižnico pod krošnjami v parku nekdanje vojašnice.

Škofja Loka – Ducatu junijskih in julijskih druženj s knjigo na vrtu Sokolskega doma se jih je v avgustu pridružilo še pet, ki jih pripravlja Marinkina knjižnica pod krošnjami Društva upokojencev Škofja Loka. Pod drevesi parka v nekdanji vojašnici (tam so tudi prostori upokojenskega društva) se ob petkih dopoldne vrstijo dogodki, povezani s knjigo. Tako je že tretje leto, pojasni Borjana Koželj, ki vodi loško univerzo za tretje življenjsko obdobje.

Ko sem se jim pridružila tretji petek v avgustu, so gostili slovensko pisateljico in prevajalko Evelino Umek. Njena dela poznajo odrasli in otroci, slednjim se je priljubil zlasti televizijski Radovedni taček, za katerega je napisala scenarij. Pod kroš­njami z bralkami in bralci Marinkine knjižnice pa je potekal pomenek o še eni pisateljici, Marici Nadlišek Bartol (1867–1940), rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu. Tam je leta 1939 rojena tudi Evelina Umek, ki jo je življenjska in pisateljska zgodba rojakinje vznemirila do te mere, da jo je raziskala in o njej napisala knjigo Po sledeh fata morgane. Fata morgana je naslov romana, prvega na Tržaškem, ki ga je napisala Marica Nadlišek Bartol, pisala je tudi za takratne slovenske literarne revije in bila urednica prvega slovenskega ženskega lista Slovenka. V svoji knjigi se Umekova dotakne tudi prikrite ljubezenske zgodbe takrat še zelo mlade Marice in slovenskega pisatelja Janka Kersnika. Potem ko se je že 33-letna poročila z Gregorjem Bartolom in rodila pet otrok (med njimi tudi Vladimirja Bartola, avtorja Alamuta), je zaradi konservativne družbe prenehala pisati in je živela živ­ljenje meščanske gospe. Z družino se je pozneje zaradi preganjanja Slovencev na Tržaškem preselila v Ljub­ljano, kjer je sicer še pisala za radio in nekatera glasila, kaj obsežnejšega pa nič več in je zaradi svojih razočaranj na literarni poti od pisanja želela odvrniti tudi sina Vladimirja.

Škofjeloškim bralkam in bralcem (med njimi je bila tudi pesnica Neža Maurer) je pisateljica povedala tudi marsikaj o sebi in o vzporednicah z Marico Nadlišek Bartol (zlasti zaradi odraščanja v italijanskem govornem okolju), pogovor pa se je dotaknil tudi Alamuta in njegove preroške vloge, ki je postala jasnejša po 11. septembru 2001.