Višje kazni za »šušmarje«

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 23. avgust 2013 / 09:13

Delo na črno na področju sive ekonomije sicer ne predstavlja največjega problema, a kazni za vse, ki svoje dejavnosti ne bodo prijavili, bodo po novem nekajkrat višje. »Do urejenih razmer nas vodi le sprememba miselnosti," opozarja glavna tržna inšpektorica, ki je pred dnevi nagovorila obrtnike v prostorih OOZ Kranj.

Kranj – Ekonomska situacija v državi že nekaj let ni najboljša in številni posamezniki se skušajo znajti po svoje – tudi tako, da obrt opravljajo brez kakršnih koli dovoljenj in uradnih računov, s tem pa tudi brez plačevanja davkov. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno za delo na črno šteje, ko posameznik, pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja delo in ni vpisan ali priglašen v poslovni in obrtni register in nima drugih potrebnih pogojev in dovoljenj za delo, ki ga opravlja. Poseben pou­darek v okviru nadzora dela na črno je namenjen odkrivanju tistih posameznikov, ki opravljajo delo povsem brez dovoljenj. Prav slednji so največji trn v peti obrtnikom in podjetnikom, ki skušajo biti konkurenčni na pošten način.

»Naši člani se v zadnjem obdobju veliko obračajo na nas z vprašanji s tega področja. Obrtniki iz različnih sekcij imajo različne probleme, a ti se pogosto stikajo na enem imenovalcu, in to je delo na črno. Med obrtniki velja nekakšen rek, da inšpektorji hodijo samo tja, kjer so table, ne najdejo niti ne kaznujejo pa tistih, ki delajo iste stvari pri sebi doma in brez vseh dovoljenj. Na naši zbornici smo takšne sicer že večkrat povabili v svoje vrste, a večinoma neuspešno. Zakaj na primer neka frizerka, ki zraven opravlja še manikuro, za katero dejavnosti sicer nima registrirane, danes plača nekajkrat višjo kazen kot pa frizerka, ki sploh nima prijavljene nobene dejavnosti?« S tem in še mnogimi drugimi vprašanji se je sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Kranj Daniela Žagar minuli teden obrnila na glavno tržno inšpektorico RS Andrejko Grlič, ki so jo povabili v prostore kranjske zbornice. Okrogle mize so se udeležili tudi predstavniki sekcij za gostince, frizerje, peke in slaščičarje, slikopleskarje in gradbenike, krovce in kleparje ter tekstilce, skratka vsi tisti, ki problem dela na črno v svojem poslu občutijo najbolj.

V pogovoru so se strinjali, da so kazni za šušmarje prenizke pa tudi nepravične. Podjetje ali podjetnik, ki opravlja neregistrirano dejavnost oz. dejavnost brez predpisanih listin, bo kaznovan z globo od 4.172,93 evra, globa za »šušmarja« pa je še vedno precej nižja. »Na tržni inšpekciji že vrsto let opozarjamo, da so kazni za delo na črno za šušmarje bistveno prenizke in da ne vplivajo vzgojno in odvračilno, vendar je žal predlog zakona še vedno v zakonodajni proceduri. Predlagali smo, da se globa za »šušmarje« zviša na štiri tisoč evrov,« je povedala Andrejka Grlič in poudarila, da so predvidene tudi kazni za sostorilce, torej vse tiste, ki plačajo za kakršne koli storitev brez računa. Kaj bo prinesel zakon, bo znano že v kratkem. Med področji, kjer je dela na črno največ, so drobna popravila v gospodinjstvu, pomoč ostarelim, varstvo otrok, prodaja raznih izdelkov prek različnih portalov, opravljanje inštrukcij, popravilo in preprodaja vozil, slikopleskarske in zidarske storitve, sezonska prodaja sadja, zelenjave in gob … Poudarila je, da so tržni inšpektorji, ki so samo v prvi polovici letoš­njega leta opravili že 2770 pregledov, edini inšpektorji pri nas, ki svoje delo oprav­ljajo tudi popoldne in ob vikendih, torej takrat, ko so »šušmarji« najbolj aktivni. »Pridemo na dom, in to takrat, ko nas najmanj pričakujete!« je poudarila. Na inšpektoratu so že predlani začeli izvajati akcijo Zbudimo se! Ste prejeli račun? Zahtevajte ga!, s katero želijo potrošnike med drugim opozoriti na to, da pri storitvah, za katere niso prejeli računa, ne morejo uveljav­ljati stvarnih napak ali garancije. Prav tako smo zaradi dela na črno in sive ekonomije na splošno prikrajšani vsi državljani, saj se posledice kažejo v dolgih čakalnih vrstah v zdravstvu, starih šolah ipd. »Delo na črno po statistiki na področju sive ekonomije predstav­lja le dobrih osem odstotkov, a ne zatiskajmo si oči. Razmere se bodo uredile šele takrat, ko bomo spremenili miselnost vseh državljanov – tudi obrtnikov – da je delo na črno, zaposlovanje na črno, neizdaja računov in prikrivanje dejanskega prometa podjetij nekaj, kar je družbeno nesprejemljivo,« je bila odločna inšpektorica, ki je od vodstva zbornice dobila zagotovilo, da bodo svoje člane še naprej opozarjali, da uredijo stvari tako, kot je treba, da bi skupaj pripomogli k izboljšanju razmer. Prijavo, in sicer anonimno, pa na inšpekcijo lahko poda vsakdo.