Ostro nad gostince in taksiste

Tržni inšpektorji bodo na prihajajočem evropskem prvenstvu v košarki pod drobnogled vzeli gostince in njihovo podaljšano obratovanje, delo na črno oziroma preprodajo vstopnic in taksiste. »Pokažimo, da v Sloveniji velja red,"pravi glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Poostreno ob Eurobasketu

Tržni inšpektorat gostince, trgovce in taksiste pred prihajajočim evropskim prvenstvom v košarki poziva k upoštevanju pravil. Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić poudarja, da namen tržnega inšpektorata ni sankcioniranje, temveč urejen trg: »Gostinci morajo za podaljšan obratovalni čas še pred začetkom spremembe pridobiti soglasje pristojnega organa.«

Ob tako velikih dogodkih, kot je Eurobasket, je tovrstnih vlog veliko, zato naj gostinci ne čakajo, saj bodo sicer morda prepozno prejeli odločbo. Tržni inšpektorji bodo ob ugotovljenih kršitvah dosledno izrekali globe, ki so predpisane od štiristo evrov za odgovorno osebo in 1200 evrov za pravno osebo.

Enako velja tudi za trgovine, ki bodo v času prvenstva lahko odprte dlje. Trgovci lahko sami določijo obratovalni čas, ki ga ni treba prijaviti, morajo pa nov delovni čas objaviti na vidnem mestu ob vhodu. Pri prodaji na stojnicah morajo pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora.

Andrejka Grlić je posebej opozorila na poostren nadzor prodaje tobaka in alkoholnih pijač mladoletnim osebam in tudi na upoštevanje pravil pri taksistih, ki morajo ustrezno označiti cene storitev in za vsak prevoz izdati račun. Tudi preprodaja večjega števila vstopnic na črno ni dovoljena. Proda jih lahko le tisti, ki jo je kupil zase, vendar je zaradi najrazličnejšega vzroka ne more koristiti. Zato si bo s prodajo vstopnice le povrnil stroške nakupa. Preprodaja večjega števila vstopnic, morda celo sponzorskih vstopnic, po višjih cenah pa je delo na črno. Inšpektorji bodo kaznovali tako prodajalca kot kupca z globo dobrih dvesto evrov.Glavna tržna inšpektorica poudarja, da njihov namen ni zgolj izrekanje glob, ampak urejen trg, zato bodo v času Eurobasketa poostreno nadzirali gostince, taksiste in delo na črno.

Smrdeče Perniško jezero

Zaradi visokih temperatur in posledično primanjkovanja kisika v vodi je pred tedni v Perniškem jezeru poginilo okoli dvajset ton rib, ki so začele razpadati, v okolici jezera pa se širi neznosen smrad. Dušan Rapoc, direktor in solatnik podjetja Riba, ki upravlja ribe v jezeru, je v začetku tedna za STA povedal, da čakajo na dež, prebivalci pa so vse bolj nezadovoljni. Doslej so iz jezera odstranili približno 15 ton rib, preostale so ostale zagozdene v mulju ali kako drugače, do njih pa s čolnom ne morejo. Tudi zato so sredi tedna začeli pobirati ribe z napih­ljivim splavom, vendar gre delo počasi, preostanek rib naj bi počistili do začetka prihodnjega tedna.

V vodi je še vedno vsaj 25 ton živih rib, vendar naj do novega pogina ne bi prišlo. Takšni pogojniki in obljube, ki so jih vajeni tudi od ministrov, pa okoliških prebivalcev na zadovoljijo več. »Stanje je nevzdržno, niti perila ne moremo več zunaj sušiti,« je dejala Boža Ropič, predsednica civilne iniciative za ohranitev Perniškega jezera. Premikov na bolje ni, odstranjevanje poginulih kadavrov poteka prepočasi: »V zadnjih letih se ni pri urejanju jezera naredilo skoraj nič, le mulj se je nabiral in nabiral.«

Kranjčan skrbi za varnost v prometu

V sredo je vodenje Agencije za varnost v prometu (AVP) kot vršilec dolžnosti za največ šest mesecev prevzel Igor Velov, v prejšnjem sklicu kranjskega mestnega sveta tudi podžupan. Ob primopredaji poslov s prejšnjim vršilcem dolžnosti Francem Pojbičem je Velov izpostavil nekaj prednostnih nalog. Mednje sodijo zagotovitev stabilnega in motivacijskega delovnega okolja za zaposlene na agenciji, iskanje dodatnih virov financiranja za nemoteno izvajanje načrtovanih preventivnih programov ter povečanje ugleda in pomena vloge agencije kot ključnega nacionalnega nosilca operativnih programov na področju varnosti prometa.

»Želim si, da strah in nezaupanje zaposlenih zamenjajo dobra volja, visoka motiviranost za delo in kreativnost, saj nam bo lahko le tako uspelo stvari spremeniti na bolje. Časa imamo malo, pa vendar dovolj, da do konca leta saniramo finančni položaj agencije in svoje delo usmerimo predvsem v povečanje preventive za varnost zlasti cestnega prometa v državi,« pravi Velov. Ocenjuje, da bo moral s hitrimi ukrepi samo za plače, materialne stroške in že prevzete obveznosti do konca leta zagotoviti dodatnih dvesto tisoč evrov.

Prioritete dela, za te je kasneje Pojbič dejal, da so enake njegovim, je Igor Velov združil v nekaj točk: v učinkovitejše izvajanje programov varnosti cestnega prometa na lokalni ravni, v vrtcih, šolah in v organizacijah civilne družbe, v sanacijo finančnega položaja agencije z zagotavljanjem dodatnih virov in trženjem lastne dejavnosti, v pripravo sprememb na področju izobraževanja bodočih voznikov motornih vozil in povečanje nadzora nad kakovostjo in ustreznostjo tega procesa v celotni Sloveniji in ne nazadnje v prizadevanje za širši dialog z vsemi deležniki na področju prometne varnosti v Sloveniji. »Verjamem, da bomo le s sodelovanjem končno postali varni, kulturni in zgledni udeleženci v prometu,« še pravi novi direktor Velov. Naj ob tem dodamo, da je Igor Velov ustanovitelj in lastnik šole vož­nje Ekspert.