Njegovih prvih sto

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Razvedrilo / / 08:44

Dominik Kosec z Orehka pri Kranju je praznoval stoti rojstni dan. Čili stoletnik rad gleda Formulo 1, borilne športe in stavi na motociklističnega dirkača Valentina Rossija. Gorenjski glas prebere od prve do zadnje strani.

Ja kam se vam pa tako mudi?« je po nekaj urah druženja goste, ki so se odprav­ljali domov iz slavja, povprašal Dominik Kosec. Čili gospod je 15. avgusta praznoval stoti rojstni dan. Dan pred jubilejem je na domu sina Mirka, pri katerem Dominik Kosec uživa zasluženi pokoj, praznovanje pripravila KO RK Orehek - Drulovka v sodelovanju s krajevno skupnostjo. V imenu kranjske občine mu je častno listino izročil podžupan in sokrajan Janez Frelih, ki je pou­daril, da je bil gospod Dominik v svojih aktivnih letih najboljši tesarski mojster v teh krajih. Predsednik KS Orehek - Drulovka Marjan Fajfar se je ob voščilu predstavil kot Cajnarjev, slavljenec pa je dokazal, kako odličen spomin ima in mu odvrnil, da ve, za koga gre, in da je prav ta Cajnarjev, Marjan Fajfar, že iz tretjega rodu. Koscu je voščil tudi domači župnik Ciril Plešec in mu podaril knjigo Mati mnogih cerkva. To bo knjiga, ki jo bo Kosec, če mu bo le zdravje služilo, prebiral ob zimskih večerih. Župnik je slavljencu še zapel in zaigral na kitaro Rastejo v strmi gori, pa še eno hudomušno za povrh … Sosedje so slavljencu recitirali pesem, za glasbeno »podlago« pa je poskrbel Triglavski kvintet.

Nekaj o meni

Petnajstega avgusta 1913 se je v vasi Seničica pri Medvodah kot sedmi otrok v družini rodil Dominik Kosec. Mama je na majhni kmetiji še pred njegovim rojstvom ostala sama z otroki. Mož je odšel v Ameriko s trebuhom za kruhom, po več kot dvajsetih letih se je domov vrnil – brez vsega … Dominik je očeta tedaj videl prvič. V letih, ko je bil oče čez lužo, so otroci že toliko odrasli, da so s skupnimi močmi obnovili hišo. Oče je ob vrnitvi prevzel vajeti v svoje roke in s svojo grobostjo od hiše spravil vse otroke. Mama je nekaj kasneje umrla.

Dominik je nekaj let delal v Premožetovem mlinu, ki ga je imel v najemu brat Lojze. Vojaško službo je služil v planinski enoti v Mojstrani, od tod so bili težki vzponi v sicer prelepe Julijske Alpe, tudi na Triglav. Po vojaščini je spet prišlo na vrsto delo v mlinu. Z nekaj prihranki in posojilom je kupil hiško na Orehku pri Kranju. Od tu je odšel v uk tesarstva in se po opravljenem izpitu zaposlil pri mojstru Petru Porenti. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil pri SGP Projekt, upokojitev je dočakal kot vodja njihove tesarske delavnice na Kokrici.

Nesreča pri Žnidarjevih v Zg. Besnici, ko jim je vse pogorelo, je bila kriva, da je prvič prišel v Besnico. Skupaj z Bognarjevim Jankom sta potem postavila nova ostrešja. Z ostrešja pa tudi besniška dekleta niso ostala neopažena. Ena od njih je bila tudi Štupna Marija. Besede in iskre v očeh so naredile svoje. Kar logično je bilo nadaljevanje, poroka, preselitev na Orehek, rojstvo dveh otrok.

Tudi po upokojitvi mu dela ni zmanjkalo. Pri sinovi hiši je bil nepogrešljiv. Po smrti žene Marije, tudi mame, zlatega srca, se je preselil k sinu Mirku, pri katerem, kot že rečeno, uživa zasluženi pokoj ...