
Zupančič na poti k novemu rekordu
»Lani je Klemenu Trilerju uspelo preteči Slovensko planinsko pot v rekordnem času 8 dni, 14 ur, 45 minut. Letos pa sem se odločil, da izzovem njegov čas,« nam je sporočil Marjan Zupančič iz Bohinjske Bistrice, znan kot eden od najboljših ekstremnih gorskih tekačev v Sloveniji.
Bohinjska Bistrica – Marjan se je na ta podvig začel pripravljati že na začetku leta, ko je s prijatelji za trening pretekel celotno traso SPP.
Tudi oni so lahko ugotovili, tako kot veliko nas, priložnostnih gornikov oziroma pohodnikov, da v naših gorah še vedno obstajajo pomanjkljivo označene poti, zato so se tudi taki poznavalci, kot so Marjan in prijatelji, nekajkrat pošteno izgubili. »Z izgubljanjem sedaj ne bo več problemov, saj sem vse poti shranil v garmin kot »trek«.« Na praznično jutro 15. avgusta ob 6. uri zjutraj se je Marjan podal na pot.
Slovenska planinska pot SPP poteka od Maribora do Ankarana v dolžini 640 km s 45 tisoč metri vzpona in prav toliko tudi spusta.
»Prvi dan me čaka prečenje Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca. Nato SPP zavije na Smrekovec in Raduho ter se strmo spusti v Robanov kot. Vendar lepot gora ne bom videl, ker bom tod hodil predvidoma ponoči. Drugo jutro me za zajtrk čaka vzpon na Ojstrico in prečenje Grintovcev. Sledijo domači hribi: Storžič, Kriška gora, Dobrča, Begunjščica in Stol. Ko bom na Stolu, bom že videl Triglav, najvišjo točko poti. Do tja pa me čaka še cel dan teka prek zahodnega dela Karavank. Če bo lepo vreme in če bom slučajno tod hodil podnevi, bom z vrha Triglava že lahko videl cilj – morje. Triglavu sledi tehnično najzahtevnejši del poti prek Kriških podov, Razorja, Prisojnika in Jalovca. Ko bo vse to za mano, me čaka le še en dvatisočak – Primorski velikan Krn. Sledi prečenje Spodnjih Bohinjskih gora, ki so skorajda moj drugi dom. Za tem pa pot postane tehnično manj zahtevna, a razdalje postanejo večje. Bolnica Franja, Ermanovc, Bevkov vrh, Sivka, Idrija, Vojsko, Mali Golak, Čaven, Sinji vrh, Col so točke slovenske planinske poti, ki jih bom obiskal tega dne. Od tu sledi le še prečenje dveh kraških planot Javornika in Nanosa. Za tem pa me do cilja čakata le še dva tisočaka – Vremščica in Slavnik.« Tako nam je na kratko opisal pot, za katero dobro pripravljen »hribolazec« potrebuje … verjetno kar nekaj tednov.
Po četrtem dnevu teka nam je njegov prijatelj in tesni sodelavec na tem podvigu Bojan Ambrožič sporočil, da je Marjan na Vršiču, da se počuti dobro in da je na najboljši poti, da prekosi Klemenov rekord. Pravkar prečka Julijce, najtežji del PSS. Prihodnji torek bomo v Gorenjskem glasu podrobneje poročali, kako se je Marjanov ekstremni podvig vseh podvigov končal.