
Društvo družin in ponosa
Člani Društva podeželja Kladje, ki je morda najbolj znano po organizaciji prvomajskega kresa, so tudi letos povabili sovaščane, da se pridružijo Srečanju z razgledom. Še prej pa prvič tudi na pohodu, s katerim promovirajo svojo vas in dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Kladje – Društvo podeželja Kladje je na praznični dan šestič povabilo svoje sovaščane, prijatelje in znance na Srečanje z razgledom na Oplot (ali Hrastov grič ali Kovšakov grič), letos prvič tudi na tematsko pohodno pot naravnih lepot in dobrot. Kladje je vasica v Žirovskem Vrhu brez cerkve, gostilne in trgovine, kljub temu pa s tovrstnimi srečanji, ko pokažejo, kaj imajo in znajo, povedo, da je tudi v hribovskih vaseh mogoče dobro živeti, ne le preživeti.
»Še pet let nazaj si nisem predstavljala, da je to mogoče. Mi smo zagrabili priložnost in uspelo je,« pravi Majda Hladnik s Kmetije Lužar, ki je z dopolnilno dejavnostjo priprave domačih ročno rezanih jušnih rezancev (tudi pirinih), več vrst kruha, potice in peciva znana daleč naokoli. Če je pred petimi leti pustila varno zaposlitev, se ji je kmalu pridružil mož Peter, zadnje mesece je na kmetiji zaposlen še sin Gašper.
Majdin recept za uspeh je preprost – poskusiti moraš. Izključno kmetovanje (ponavadi z dopolnilno dejavnostjo) na razmeroma majhnih hribovskih kmetijah ponavadi ne pomeni dobrega življenja, v Kladjah pa je takšnih kmetov vse več. »Ne, za zdaj si ne upam pomisliti, da bi pustil službo,« sicer pravi Igor Bogataj s kmetije Lojz, kjer zadnjih sedem let ponujajo kislo zelje in repo. Začeli so skromno, s petsto kilogrami kislega zelja, in ga zelo hitro prodali. Sedaj letno pridelajo in prodajo veliko več. Da vsaj deloma drži zgornja ugotovitev o možnosti dela zgolj na kmetiji (to navsezadnje dokazujejo tudi drugi v Kladjah, Blaž Miklavčič z blagovno znamko Jurčki), dokazuje Igorjeva žena Irena, ki je ostala doma. Po novem ponujajo tudi suho zelenjavo in mešanico začimb.
Omenjeni kmetiji sta le dve od osmih točk na v četrtek prvič predstavljeni tematski poti, ki je privabila približno sto pohodnikov. »Gre za šolsko nalogo, ki je prerasla svoje okvire ob pomoči članov društva,« o poti pravi avtorica Katja Hladnik. Poleg dopolnilnih dejavnosti so si pohodniki ogledali smreko ameriška duglazija, ki so jo tu testno zasadili v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pri Koširju so si ogledali gank z gorenjskimi nageljni ter občudovali obnovljeno najstarejšo hišo – Kočarjeva nosi letnico 1850, še vedno uporabljajo črno kuhinjo. In uživali v lepem vremenu in številnih anekdotah sodelujočih.
»Nismo vedeli, kaj naj pričakujemo, obisk nas je presenetil, saj smo pričakovali trideset do štirideset pohodnikov. Za prihodnjič bomo pripravili še več vsebine,« obljublja Katja Hladnik. Srečanje z razgledom je bilo tokrat šesto po vrsti, šestič na veliki šmaren in šestič, ko so člani društva povabili sovaščane in prijatelje k druženju. »Vsaj enkrat letno se moramo dobiti, se pogovoriti, poveseliti,« pove predsednik Milan Bogataj, ki je vesel velikega obiska. Tudi zato, ker se člani društva potrudijo in pripravijo zanimiv program s harmoniko, pesmijo, plesom in skeči. »Mi smo društvo družin, drugih v vasi ni. S tem tudi laže obdržimo otroke v rodnih krajih,« ponosno zaključi predsednik.