V Hiši Layer
V petek, 2. avgusta, sem šel z veseljem v Hišo Layer, saj sem pričakoval New Hopes Trio z znanim basistom Ladislavom Rebrekom, ki ima zelo bogato zgodovino nastopanja. Vreme je bilo lepo in toplo in tudi sam prostor je čudovit. Lep večer za jazz. Vendar, kot že velikokrat do zdaj, ni bilo tako. Trio igra svoje skladbe, štiri »gospodične« pa so si vzele petkov večer za pogovor. Bolj je trio igral naglas, bolj so se trudile jih preglasiti. Brez spoštovanja do nastopajočih. Vprašal sem natakarico, če se ji ne zdi nič čudno, da med nastopom punce glasno klepetajo, pa me je samo debelo gledala. Upravnik se je ubadal z pretakanjem neke tekočine in ga nista zanimala ne nastop ne razpoloženje med poslušalci. Nekateri so zaradi motenja nastopajočih raje odšli.
Lani se je ob nastopu Prešernovega nagrajenca Zlatka Kaučiča dogajalo enako. Družba mladih se je prišla opit in po svoje zabavat in šele po posredovanju drugih prisotnih so jih umirili. Na koncu je prišel upravnik s cilindrom pobirat prostovoljne prispevke za nastopajoče. Ponižujoče.
V Kranju je bilo že več poizkusov z džezovskimi klubi (Ragtime, Creinativa). V glavnem so vodili te klube ljudje, ki so prišli na taka mesta s pomočjo staršev in niso bili z ljubeznijo pri opravljanju lokala niti se niso zavedali, kakšen privilegij imajo, da lahko vodijo tak lokal. S publiko je treba delati in jo ozaveščati in izobraževati, da se lahko sprostijo in uživajo ob glasbi. To niso bendi s terase na morju.
V času delovanja Hiše Layer se je zlasti na džezovskih nastopih zmanjšal obisk starejše generacije. Veliko znancev je zelo razočaranih zaradi kulture prisotnih in ne pridejo več. Včasih je bolje uvesti vstopnino, saj se s tem izboljša odnos do nastopajočih in ne pride do motenja njihovega nastopa. Kje so šele aplavzi in nagrajevanje ob solo vložkih. Tudi folkloro cilindrov bi lahko odpravili. Poslušalci bi se vrnili. V upanju, da se bodo upravljavci zavedali privilegija, imeti tak klub, in ga bodo tankočutno vodili v zadovoljstvo nastopajočih in gledalcev in gostov, vas lepo pozdravljam.
Gojko Bremec, Senično