Brusnice za kisle ustnice (1)

Kisle kot so, nam brusnice na usta vedno privabijo kisel nasmeh, ki pa se ga nikar ne branimo. Zdravilne kot so, bodo lajšale marsikatero tegobo. Njihov močno kisel okus s pridihom sladkega povrhu vsega omogoča tudi vrhunske kulinarične užitke. In to ne zgolj kot priloga divjačini.

Rdeče zlato za zlate otročke

Počasi, no, res počasi odhaja poletje, počasi, prav počasi pa prihaja rdeče bogas­tvo naših gozdov, ki mu Skandinavci pravijo rdeče zlato – brusnice (Vaccinium vitis-idaea), kakopak. Ja, brusnic imajo na tistem koncu sveta res v izobilju, ampak tudi Slovenci se ne moremo ravno pritoževati. Sploh tisti, ki imamo privilegij bivati bolj na severu države. In kaj bi jaz brez brusnic … Bolehen otrok kot sem bila, slabokrvna, ves čas prehlajena, s povišano telesno temperaturo, pogostimi vnetji mehurja, da ne naštevam v nedogled. Bogu hvala za ta rešilni sadež mojega otroštva. Z zdravilnega vidika je kril vse moje tegobe. Brusnična marmelada sicer več kot prija na carskem pražencu in v palačinkah, ampak za tovrstne užitke smo jo poredko uporabljali, saj jo je bilo treba »prišparati« za zdravilo. In tako tudi bolan ni bilo tako težko biti. Že žlička domače brusnične marmelade je okrepila krhko otroško telo in razvedrila žalostno oko. Naj mamice naberejo čim več rdečega zlata za svoje zlate otročke. Večno vam bodo hvaležni.

Velike moči majhne jagode

V kislih, trpkih in nekoliko sladkih zrelih jagodah so jabolčna, citronska, oksalna in jantarjeva kislina, čreslovine, sladkorji in pektini. Povrhu brusnice vsebujejo obilico vitamina C, betakaroten, vitamine B1, B2, B3, kalij, magnezij, železo, kalcij in bioaktivne snovi. Tako bogato založene s koristnimi snovmi so vsestransko pomembne za zdravje. Uporab­ljamo jih za preventivo ali kurativo, za otroke in starostnike in tudi tiste vmes. Kot zdravilo ali kulinarični užitek, ki prinaša trdno zdravje.

Brusnica v ljudski veri

Zdaj pa končno poglejmo največje zdravilske odlike priljubljenih trdih, rdečih in kislih jagod, ki nas bodo kmalu razveseljevale po naših gozdovih. V ljudskem zdravilstvu velja, da brusnice znižajo povišano telesno temperaturo, ugodno delujejo pri driski in pljučnih krvavitvah, blažijo vnetje dlesni, pomagajo porediti kri, razkužujejo, odvajajo odvečno vodo iz telesa, »cajtajo« obolenja mehurja in ledvic, težave z močenjem postelje pri otrocih, revmo in putiko …

Pomoč pri vnetjih sečil

Brusnice naj bi bile izvorno doma v Severni Ameriki, kjer so jih Indijanci od nekdaj uporabljali za zdravljenje številnih bolezni, zlasti pri vnetjih mehurja in sečil. Učinkovitost brusnic pri omenjenih težavah so potrdile tudi številne klinične raziskave. Brusnice vsebujejo proantocianide, ki imajo močan antibakterijski učinek in bakterijam v mehurju preprečujejo, da se razmnožujejo na steni mehurja. Bakterije tako odplaknemo iz mehurja z uriniranjem. Razkuževalno delovanje brusničnega soka, ki pomaga zdraviti vnetja sečnih poti, je eden največjih brusničnih adutov, čeravno to bolj kot za našo brusnico velja za severnoameriško sorodnico brusnice z večjimi in manj kislimi plodovi – ameriško brusnico oz. veleplodno mahovnico (Vaccinium macrocarpon). Brusnični sok in tudi drugi pripravki iz brusnice vsebujejo flavonoide in polifenoloide, ki so naravno zdravilo za infekcije.

Za odpornost in proti stresu

Brusnice so vir polifenolnih antioksidantov, ki naj bi imeli ugodne učinke tudi na kardiovaskularni in imunski sistem. Barvilo antocianin, ki daje plodovom rdečo barvo, pomaga preprečevati in lajša stresna stanja. Pri sladkornih bolnikih naj bi zmanjševalo sladkor v krvi ter izboljševalo vid. Brusnične zdravilne lastnosti so silne in številne, zato se jim bomo posvetili tudi prihod­njič.