Ugodno: vročinski val in poškodovana drevesa

»Ugodne razmere za razvoj lubadarja so v vročih, sušnih letih in po ujmah. Letos imamo oboje: po eni strani izredno vročino in sušo, po drugi strani v vetrolomih poškodovana drevesa,« ugotavlja Jurij Rozman, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti zavoda za gozdove.

Kako letošnje vreme – spomladi obilne padavine, zdaj visoke temperature in suša – vpliva na razvoj lubadarja?

»Letošnje vremenske razmere na različne načine vplivajo na zdravje gozdov in razvoj lubadarja. Zima z bogato snežno odejo in obilne spomladanske padavine so prekinile sušo, ki je na našem območju trajala vse od leta 2010 dalje, kar je ugodno vplivalo na fiziološko moč dreves. Zimski in spomladanski vetrolomi so posamično in v šopih podrli več kot deset tisoč kubičnih metrov dreves, od tega več kot pet tisoč »kubikov« na območju gozdno gospodarske enote Jelendol in okrog dva tisoč kubičnih metrov na območju med Preddvorom in Tržičem. Ker je bil teren zaradi obilnih padavin zelo razmočen, je to močno oteževalo in v nekaterih predelih celo onemogočalo spravilo, s tem pa se je čas sanacije podaljšal v zgodnje poletje. V nižinskem in hribovitem svetu knaver ali (veliki) osmerozobi smrekov lubadar običajno roji že od sredine aprila dalje, letos pa je zaradi deževnega vremena in izredno nizkih temperatur v maju in prvi polovici junija rojil približno en mesec kasneje. Las­tniki so zato imeli več časa za sanacijo poškodovanih gozdov, manjša pa je bila tudi gostota lubadarja ob začetku vročinskega vala.«

Pomlad je bila torej za lubadarja neugodna, a sledilo je poletje z vročinskim valom in sušo ...

»Do pretirane razmnožitve pride, ko ima lubadar ugodne razmere za razvoj in zaleganje, torej veliko oslabljenih dreves ali drugega materiala, kot so sečni ostanki, neobeljena hlodovina in podobno. Takšne razmere nastopijo v sušnih in vročih letih, ko je pri smreki na prodnatih tleh in prisojnih legah s plitvimi tlemi motena preskrba z vodo; na našem območju so to predvsem Sorško in Kranjsko polje ter prisojne lege. Ugodne razmere za razvoj lubadarja se pojavijo tudi po ujmah – vetrolom, snegolom, žledolom, ko je na razpolago veliko materiala za zaleganje. Letos imamo oboje: po eni strani izredno vročino in sušo (na plitvih, prodnih tleh), po drugi strani v vetrolomih poškodovana drevesa. Hitrost razvoja lubadarja je odvisna predvsem od toplotnih razmer: čim topleje je, hitrejši je razvoj.«

Kakšno je stanje glede lubadarja v prvih avgustovskih dneh v primerjavi z lani?

»V letošnjih prvih sedmih mesecih smo evidentirali za 4246 kubičnih metrov »lubadark«, lani v enakem obdobju 4542 »kubikov«. Količina je primerljiva z obdobjem v zadnjih petih letih.«

Na katerih območjih je lubadarja največ?

»Največ ga je v smrekovih sestojih na hrastovih rastiščih, to je na prodnatih tleh Kranjskega in Sorškega polja. Na tem območju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem beležimo za četrtino večji posek »lubadark«.«

Kakšne so napovedi do konca leta?

»Podobno kot pri vremenu so napovedi za daljša obdobja lahko tvegana. Zagotovo se bo avgusta in septembra posek zaradi lubadarja povečal, po oceni zavoda bo znašal od tri do pet tisoč kubičnih metrov na mesec. Ker razmere za razvoj lubadarja v prvi polovici leta niso bile ugodne, na Gorenjskem pa smo bili na začetku poletja vseeno deležni nekaj več padavin kot v preostalem delu Slovenije, povečanje verjetno ne bo tako močno, kot je bilo, na primer, v letu 2003, ko je doseglo 36 tisoč »kubikov« dreves. Ocenjujem, da bo letošnji posek zaradi lubadarja znašal od 15 do 20 tisoč »kubikov«.

Kako ukrepate zoper lastnike, so dovolj odzivni glede poseka in spravila »lubadark«?

»Na našem območju se večina lastnikov dobro zaveda nevarnosti smrekovega lubadarja in vsa poškodovana in napadena drevesa takoj po odkritju ali po prejemu odločbe o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del tudi sanira, a tako kot povsod so tudi pri nas izjeme, ki jim gozd in preteča nevarnost nista mar. V takšnih primerih po poteku z odločbo določenega roka za izvedbo del začnemo postopek upravne izvršbe in obvestimo gozdarsko inšpekcijo. Večina lastnikov po prejemu sklepa o dovolitvi izvršbe in (ali) po obravnavi pri gozdarskem inšpektorju potrebna dela hitro opravi, vsako leto pa imamo od enega do štiri primere, ko upravno izvršbo po drugi osebi dejansko tudi izvedemo. To je skrajni ukrep, s katerim preprečimo nenadzorovano razmnožitev lubadarja in škodo sosednjim lastnikom gozda. Lubadar namreč ne pozna parcelne meje in v drobni posesti se žarišče hitro lahko razširi prek več parcel različnih lastnikov.«

So letos glede lubadarja morebiti kakšne posebnosti, odstopanja, zanimivosti …?

»V preteklosti je lubadar povzročal težave predvsem v »zasmrečenih« nižinskih gozdovih. V zadnjih letih opažamo, da se z dvigom temperatur žarišča pojavljajo tudi v višjih nadmorskih višinah.«