
Potrebujemo upanje in pogum
Včerajšnje šmarnske slovesnosti na Brezjah se je udeležilo več tisoč ljudi. Pridigal je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Na Primskovem so praznovali 610 let božje poti.
Brezje, Kranj – Osrednja slovesnost velikega šmarna v ljubljanski nadškofiji je bila včeraj na Brezjah. Udeležilo se je je več tisoč ljudi, med katerimi so mnogi prišli peš ali s kolesi. Tradicionalna slovesna maša ni bila le poklon prazniku Marijinega vnebovzetja, ampak je bila tudi spomin na 150. obletnico prvega čudeža, ko je 22. septembra 1863 ozdravela ohromela 18-letna Marija Tavčar iz Begunj, in na 70. obletnico prve posvetitve slovenskega naroda Mariji.
V samostojni Sloveniji je bila posvetitev prvič obujena leta 1992, od takrat naprej pa jo katoliška Cerkev obnavlja vsako leto na veliki šmaren. Tako kot zadnja leta se je včerajšnje maše udeležilo veliko Romov, za katere je Marija največja svetnica.
Romarje, goste, domačine in še posebej novinarje je v vlogi gvardijana frančiškanskega samostana na Brezjah in rektorja bazilike prvič v tej vlogi pozdravil pater Robert Bahčič, ki je na tej dolžnosti nasledil patra Silvina Krajnca, ki je odšel v Ljubljano. Mašo pa je daroval pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik. V pridigi je med drugim povedal, da je šmarnski praznik potrditev prepričanja, da ima življenje smisel in cilj. Vsakdanja pragmatika, da je človek sam svoj gospodar, in omamljenost z zgolj materialno uspešnostjo pogosto onemogočata, da bi človek v popolnosti zaživel iz globin svoje presežnosti, ki se izraža v kulturi, umetnosti, glasbi in različnih drugih oblikah ustvarjanja. Škof Jamnik je opozoril na pomen upanja, ki ga vsebuje katoliška vera in ga je treba znova odkriti in zaživeti. Najvišja oblika upanja pa je premagan obup. Upanje, ki je pomembno tudi zaradi aktualnih težav v družbi in preizkušenj v Cerkvi, je krepost, je moč, je junaška odločnost duše, je povedal škof.
Slovesne maše, ki so jih darovali slovenski škofje in kardinal Franc Rode, so bile tudi v drugih slovenskih Marijinih božjepotnih središčih. Voditelji slovenske katoliške Cerkve so govorili tudi o zadnjih dogodkih, ko sta odstopila dva nadškofa in je javnost zato še bolj kritična do katoličanov in njihove Cerkve. Pogosto preveč. Kardinal Rode pa je v sredo zvečer v pridigi v Zaplazu na Dolenjskem dejal, da je bilo pred leti manj napetosti in več sodelovanja med Cerkvijo in državo, danes pa se poskuša katoličane utišati in izriniti iz javnosti. Da je tako, je po kardinalovi sodbi kriva tudi Cerkev sama, ne samo z osebnimi držami, ki so oddaljene od krščanskih vrednot, ampak tudi z napačnimi odločitvami predstavnikov Cerkve.
Na Primskovem 610 let božje poti
Praznovanje Marijinega vnebovzetja je bilo letos tudi v znamenju 610-letnega jubileja božje poti pri Mariji Vnebovzeti na Primskovem pri Kranju. Marijina cerkev na Primskovem je najbolj pomemben kulturni spomenik v tem delu Kranja z razgibano zgodovino, prvotna cerkev v gotskem stilu se omenja že prvega februarja 1403. Jubilejne slovesnosti so začeli s praznično vigilijo v ponedeljek in jo sklenili na predvečer praznika z molitvijo rožnega venca. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju daroval stiški opat pater Janez Novak. Po maši je bila procesija z lučkami s starodavnim kipom primskovske Matere Božje iz 15. stoletja, v cerkvi pa za tem še blagoslov in molitveno bedenje do polnoči. Domači župnik Franc Godec, ki je prišel v župnijo 15. avgusta 1988, je povedal, da bodo 610-letnico sklenili na žegnanjsko nedeljo jeseni, ko poteka tudi srečanje življenjskih jubilantov.