Ne vem, če sem k'er'ga zgrešil
Je povedal domačin Nace na tradicionalnem Ovčarskem balu na Jezerskem. V vlogi redarja je že kar kakšnih petintrideset let, včasih pa je bil tudi pastir. Enkrat je več, drugič manj obiskovalcev, vedno pa je bal dobro obiskan. Smeje je dodal, da upa, da bo prihodnje leto mogoče tudi sam med obiskovalci.
Jezersko – Turistično društvo Jezersko in Gostišče ob planšarskem jezeru že tradicionalno, vsako leto, drugo nedeljo v avgustu, prirejata najstarejšo slovensko etnografsko prireditev, Ovčarski bal, ki je bil letos že kar petinpetdesetič.
Jezersko je dolina pod Grintavci, ki jo poleg edinstvene lege odlikuje tudi edinstvena narečna govorica, v pisnih virih ohranjena v knjigi, ki jo je uredil Andrej Karničar, Jezerske štorije. Tako so se ohranile zgodbe, pravljice in spomini na resnične dogodke iz vsakdanjega življenja, ki so bili dolga leta le del ustnega izročila. Na Ovčarskem balu ste tako lahko s pomočjo igre, pogovora med gospodarjem in pastirji, prisluhnili narečju. Prikazali so tudi stare običaje življenja na planini, prigon ovc v dolino ter dela, povezana s predelavo ovčje volne od striženja, predenja, cvirnanja do pletenja nogavic. Volna avtohtone jezersko-solčavske pasme ovc je namreč zelo kvalitetna in primerna za izdelavo najrazličnejših izdelkov.
V dopoldanskih urah so Ovčarski bal dopolnili jezerski folklorniki in harmonikarji, popoldne pa so za glasbeno razpoloženje večstoglave množice skrbele brhke Vesele Štajerke.
Brbončice ste lahko razvajali z domačimi jedmi, pripravljenimi na tradicionalni način, na odprtem ognjišču. Masunek s kislim mlekom ter ajdovi žganci z zeljem so na planinah pripravljali tudi pastirji, sveže ocvrti flancati pa še danes poudarjajo prazničnost dogodka. Zanje so na balu porabili osemdeset kilogramov moke. Kuhar Tomaž Rehberger, ki je na balu sodeloval že desetič, je opazil, da je bilo tokrat morda več zanimanja za zelje in klobaso, ga je pa razveselilo, da obiskovalce zanima ljudska kulinarika. Prava kolona pa je nastala pred prostorom, kjer so pekli jagenjčka, ker naj bi to na Ovčarskem balu obvladali; če pa vam ni bilo do hrane, ste se lahko sprehodili med stojnicami, ki so ponujale marsikaj, ali pa se pomerili v kegljanju za ovna: trije evri, trije lučaji.