
Namakajo le poldrugi odstotek kmetijskih zemljišč
Ljubljana - V razmerah, ko so suše vse pogostejše, je najboljši ukrep namakanje kmetijskih zemljišč. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje se v Sloveniji namaka le 1,62 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, to je 7.511 hektarjev, od tega 6.448 hektarjev na območju velikih in 1.063 hektarjev na območju malih namakalnih sistemov. V namakanje je vključenih 1.380 hektarjev trajnih nasadov (predvsem hmeljišč), 573 hektarjev sadovnjakov, 322 hektarjev vrtnin in 13 hektarjev nasadov oljnic, preostalo pa poljščine in travinje. V okviru programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 so bili štirje javni razpisi, prek katerih sta država in Evropska unija podprli izgradnjo dveh novih velikih namakalnih sistemov na 526 hektarjev velikem območju in dve posodobitvi sistemov na 200 hektarjih površine, v obravnavi na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pa je še pet vlog, ki so prispele na zadnji javni razpis. Za velike namakalne sisteme je bilo v sedanjem programskem obdobju doslej odobrenih 4,5 milijona evrov, še nekaj manj kot en milijon evrov pa je bilo v okviru razpisa za naložbe na kmetijah izplačanih za male namakalne sisteme, predvsem za ureditev črpališč in vodov ter za nakup opreme. V programu razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 je za komasacije, agromelioracije in za namakanje predvidenih 24 milijonov evrov.