V atletiki bom še nekaj časa

Še lani je 33-letni skakalec v višino Rožle Prezelj razmišljal o koncu športne kariere, danes pa se Kranjčan znova odpravlja na svetovno prvenstvo v atletiki. »Dal bom vse od sebe,« napoveduje.

Kranj – Med devetimi slovenskimi atleti, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Moskvi (10.–18. avgusta) bo tudi kranjski skakalec v višino Rožle Prezelj. Nosilec državnega rekorda (232 centimetrov), evropski prvak za člane do 23 let iz leta 2001 in redni udeleženec vseh velikih atletskih tekmovanj v zadnjem deset­letju (z izjemo SP 2005 in 2009, ko sta ga ustavili poškodba oziroma bolezen), si želi v Mos­kvi uvrstiti v finale. Naloga je zahtevna, še zlasti ob pogledu na njegove dosedanje nastope na SP in olimpijskih igrah, ko se je le na OI v Pekingu 2008 prebil skozi kvalifikacijsko sito.

Lani ste dejali, da so olimpijske igre v Londonu vaša zad­nja priložnost, sedaj pa se odpravljate na svetovno prvenstvo v Moskvi. Očitno še niste rekli zadnje besede?

»Lani sem res razmišljal o koncu športne kariere, a glede na to, da sem moral letos še dokončati diplomo in sem lani skočil tudi državni rekord, sem se nazadnje odločil, da bom poskusil še eno leto. A ko se enkrat navadiš vsakodnevnih treningov, sem spoznal, da bom v atletiki na takem ali drugačnem nivoju verjetno prisoten še nekoliko dlje. Ne vem sicer, kakšne rezultate bom še lahko dosegal, a če ne drugega, bom tekmoval vsaj še za svoj klub.«

Letošnji rezultati so nekoliko slabši od lanskih, ko ste med drugim popravili državni rekord na 232 centimetrov …

»Letošnja sezona ni potekala po mojih željah. Začel sem relativno zgodaj, že sredi maja, vendar smo imeli na prvih dveh tekmovanjih dež, nato deset dni ni bilo tekme, zaradi neustrezne blazine nisem skakal na junijskem finalu atletskega pokala v Novi Gorici, nato sem nastopil še na evropskem ekipnem prvenstvu v Kaunasu, kjer se tekmuje na drugačen način, tako da v bistvu mesec dni nisem imel prave priložnosti za dober rezultat. Zato mi je v osebno zadovoljstvo, da mi je uspelo skočiti 228 centimetrov in uloviti normo za SP. To je bila zame tudi potrditev, da sem pravilno delal in upravičeno zaupal v svoje sposobnosti.«

Kakšna so vaša pričakovanja za Moskvo? Ali je finale realen cilj?

»Uvrstitev v finale, ki je zagotovo moj cilj, je precej odvisna od dnevne forme, tako moje kot drugih tekmovalcev. Kvalifikacije v skoku v višino so tako nepredvidljive, da je nemogoče karkoli napovedovati. Včasih namreč poteče tudi cela ura med dvema skokoma, kar skakalcu v višino poruši utečeno rutino priprave na skok. Mislim sicer, da sem dobro pripravljen, poskušal sem ohraniti formo od državnega prvenstva, na dan kvalifikacij pa bomo videli, kako se bom počutil. Večkrat sem bil že zelo dobro pripravljen, pa nisem prišel v finale, po drugi strani sem bil slabše priprav­ljen, a sem se vseeno uvrstil v finale olimpijskih iger v Pekingu. Lani na olimpijskih igrah v Londonu je bilo za finale dovolj 226 centimetrov v prvem skoku, kako bo v Mos­kvi, bomo videli. Dal bom vse od sebe, potrudil se bom po najboljših močeh, z rezultatom se ne obremenjujem, zavedati pa se je treba, da bodo na SP le skakalci, ki so letos že skočili najmanj 228 centimetrov.«

Ste se na Moskvo kaj drugače pripravljali kot na lanski olimpijski nastop?

»Lani sem naredil napako, da sem pred olimpijskimi igrami preveč tekmoval in sem se nekoliko »izpraznil«. Letos nisem toliko hodil po mitingih in sem bolj spočit. Je pa res, da se mi že nekoliko poznajo leta, pri skoraj 34 bom vsaj za dve leti starejši od vse konkurence na SP. Težko ocenim, ali sem na SP v Mos­kvi bolje pripravljen kot lani na olimpijske igre, mislim pa, da sem podobno dobro pripravljen kot na vse pretekle velike tekme. Pri pripravah na velika tekmovanja se mi morda še najbolj pozna, ker v Sloveniji nimam prave konkurence, saj ostali skačejo okoli 2 metra, tako da na domačih tekmah ni pravega rivalstva. Tuja konkurenca je v tem smislu v veliki prednosti.«