Na zajtrku tudi o Žavljah

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 9. avgust 2013 / 10:53

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v torek zajtrkovala na Bledu, kjer se je z gostitelji pogovarjala o turizmu, v neformalni obliki pa se jim je pridružil tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Na Bledu o turizmu in Žavljah

Predsednica vlade Alenka Bratušek se je v torek na Bledu na delovnem zajtrku z blejskim županom Janezom Fajfarjem in direktorico Poslovne šole Bled Danico Purg neformalno sestala tudi z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom. Spregovorila sta tudi o spornem italijanskem kopenskem plinskem terminalu Žavlje (po novem poimenovanem terminalu v Severnem Jadranu), zaradi katerega se je Slovenija 24. julija v Bruslju izrekla proti seznamu prednostnih evropskih energetskih projektov, čeprav je na njem tudi sedem slovenskih energetskih projektov v skupni vrednosti 1,2 milijarde evrov. Po srečanju Potočnik ni dajal izjav, kot so kasneje razložili v predstavniš­tvu Evropske komisije, srečanje s premierko niti ni bilo uradno niti evropskega komisarja niso predhodno seznanili o medijskih aktivnostih na srečanju in ga nanje tudi niso povabili. Kakorkoli že, Bratuškova je po blejskem zajtrku izrazila prepričanje, da bo Sloveniji uspelo z Italijo do oktobra, ko naj bi bil znan končni seznam prednos­tnih energetskih projektov, najti rešitev glede spornega plinskega terminala. »Verjamem, da bomo do 2. oktobra skupaj z italijansko stranjo našli rešitve, ki bodo dobre za vse,« je poudarila. Po njenih besedah si tudi Potočnik želi, da Slovenija skupaj z Italijo najde ustrezno rešitev. Delovni zajtrk na Bledu je bil sicer namenjen pogovoru o turizmu. »Kar nekaj bomo tudi na strani vlade morali narediti za promocijo turizma, župan pa je izpostavil tudi kar nekaj problemov, ki jih ima odprtih z državo. Verjamem, da bomo z dobro voljo in sodelovanjem večino tega uspeli rešiti,« je tako dejala premierka Bratušek, ki si je ogledala tudi prostore IEDC – Poslovne šole Bled in Blejski grad. Spregovorila je tudi o koalicijskih usklajevanjih o spremembah državnega proračuna za leto 2014. »Zavedam se, da nas čaka najprej vroče poletje in potem še vroča jesen,« je dejala predsednica vlade, ki pa verjame, da se bo koalicija uspela dogovoriti, čeprav so rezi napovedani na vseh področjih, tudi pri pokojninah.

Slovenska družba se stara

Predsednica vlade Alenka Bratušek ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak sta ta teden prejeli odprto pismo, v katerem ju Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da je slovenska družba starajoča, zato zahtevajo zakonske in druge spremembe, ki bodo zagotovile, da bo tudi v Sloveniji lepo biti star. Predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar je zapisal, da so domovi za starejše in posebni socialno varstveni zavodi v javni mreži konec julija prejeli dopis ministrstva za delo, v katerem jih to poziva, naj pri naročanju materiala in storitev, kjer je to le mogoče, postopajo še bolj racionalno in na tak način poskušajo doseči, da zvišanje DDV bistveno ne bo vplivalo na porabo, saj jim dodatnih sredstev ne bo moglo zagotoviti. V skupnosti pa so izračunali, da bo nova stopnja DDV na letni ravni poslabšala poslovanje domov v mreži za dodatnih 5,3 milijona evrov, ki jih bodo v pokrivanje stroškov zdravstvene zavarovalnice morali preliti iz sredstev, ki jih za bivanje v domovih plačajo starejši, čeprav že sedaj na letni ravni prelijejo šest milijonov evrov. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so sicer lani prvič zaznali, da se oskrbovanci domov za starejše zaradi nezmožnosti plačila odrekajo nadaljnji oskrbi v domovih. Ocenili so, da je iz tega razloga lani domove zapustilo skoraj 250 ljudi. Letos se sicer trend odhodov ne nadaljuje, se pa ljudje kljub potrebi pogosto za namestitev ne odločajo. Po zadnjih podatkih skupnosti je trenutno v slovenski mreži javnih domov (državnih domov in zasebnih s koncesijo) prostih 197 mest od skupno 18.522 razpoložljivih postelj, za vstope v domove pa je 3306 aktualnih prošenj. Povpraševanje je glede na zmogljivosti trenutno največje na Gorenjskem.

DURS nadaljuje poostren nadzor

Davčna uprava pa je pred dnevi znova opozorila vse davčne zavezance, ki pri izdajanju računov pri gotovinskemu poslovanju uporab­ljajo računalniške programe ali elektronske naprave, da morajo spoštovati nove predpise, ki prepovedujejo uporabo programov za popravljanje računov, sicer jih bodo doletele visoke denarne kazni, ki za posameznike segajo do 10 tisoč evrov, za samostojne podjetnike do 70 tisoč evrov, za pravne osebe pa do 250 tisoč evrov. Davčna uprava in carina namreč nadaljujeta poostren nadzor blagajniškega poslovanja, ki sta ga začeli 15. julija, do konca avgusta pa naj bi opravili 2400 nadzorov, večinoma pri gostincih. Na terenu je 80 ekip davčnih inšpektorjev in predstavnikov mobilnih carinskih enot, povprečno 30 inšpektorjev pa vsakodnevno na skrivaj fotografira izdane račune. O nepravilnostih lahko DURS opozarjajo tudi držav­ljani s pošiljanjem izdanih računov prek MMS sporočil. Na DURS-u ocenjujejo, da podatke o doseženem prometu prireja kar med 70 in 80 odstotkov malih zavezancev.