
Za roparjem še poizvedujejo
Policija je objavila opis roparja loške poslovalnice Hranilnice Lon in priče prosi za pomoč pri preiskavi. »Prve informacije o storilcu so ključnega pomena za potek kriminalistične preiskave,« je razložil kranjski kriminalist Boštjan Fajfar.
Kranj – S Policijske uprave Kranj so v ponedeljek poslali še opis neznanega roparja, ki je v sredo okoli 15. ure oropal hranilnico Lon na Kapucinskem trgu v Škofji Loki, potem pa stekel proti Novemu Svetu in Podlubniku. Storilec je bil visok približno 182 centimetrov, suhe postave, oblečen je bil v črno majico s kratkimi rokavi in v črne kratke hlače, obut pa v bele športne copate. Med begom s kraja dejanja je v roki držal rdečo vrečko. Policisti prosijo vse, ki bi kar koli vedeli o storilcu ali ropu, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo, pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200.
»Prve, kar se da verodostojne informacije, ki jih policiji posredujejo oškodovanci v ropih ali priče, so ključnega pomena za nadaljnjo kriminalistično preiskavo,« je o razlogih, da se policija pri preiskovanju kaznivih dejanj skoraj vedno obrne tudi na pomoč javnosti, povedal Boštjan Fajfar, kriminalst v Sektorju kriminalistične policije PU Kranj. Sogovornik svetuje vsem, ki se bodo morda znašli v krempljih oboroženega roparja, naj se mu ne upirajo, mu izročijo, kar od njih zahteva, po drugi strani pa si poskušajo o storilcu zapomniti čim več koristnih podrobnosti. »Pri ropih je bistveno, da se oškodovanec ves čas zaveda, da je njegovo življenje veliko bolj pomembno kot pa denar ali vreden predmet. Še zlasti v primeru ropa denarne ustanove, kjer se storilec znajde v manjšem prostoru, iz katerega ima ponavadi samo en izhod in ima zato malo manevrskega prostora za beg, je ropar najbrž precej nervozen. Zato vsako dejanje oškodovanca, upiranje, vpitje ali nepotreben gib jemlje kot grožnjo, kar ga lahko privede k uporabi orožja, ki ga ima pri sebi,« opozarja Fajfar in dodaja, da po izkušnjah policije večina roparjev nima vnaprej namena uporabiti orožja. »Bolje je, da si o storilcu zapomnimo čim več stvari, tudi smer in način bega, avtomobil, ki ga morda uporablja, in podobno. Takoj, ko storilec zbeži, poskušajte s kričanjem ali z vpitjem na pomoč nanj opozoriti ljudi v okolici.«
Na uspeh kriminalistične preiskave vpliva ogromno dejavnikov, prve in takojšnje informacije o storilcih pa sodijo med najpomembnejše. V primeru, da je žrtev ropa več, kriminalisti svetujejo, da se te med seboj o samem storilcu ne pogovarjajo, dokler ne poda vsaka svojega opisa policiji. »Ljudje si v stresnih situacijah zapomnimo različne stvari, na žalost pa se prepogosto zgodi, da se oškodovanci, če jih je več, že pred razgovorom z nami o storilcu pogovarjajo med seboj in na koncu dobimo povsem identične opise. Priporočljivo je tudi, da si žrtev vse opažene podrobnosti o storilcu, če le ima to možnost, zapiše na list papirja,« svetuje Fajfar. Ob tem poziva tudi priče, da pomagajo pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. »Policija zagotavlja popolno anonimnost vira prijave, če prijavitelj tako želi. Zato je bojazen, da bo storilec morda prijavitelja kasneje odkril, povsem odveč.«
Na Gorenjskem je bilo sicer letos že 22 ropov (sedem raziskanih), dvakrat toliko kot lani do konca julija in tudi več kot lani v celem letu, ko so našteli dvajset ropov. Šest ropov je bilo letos izvedenih v denarnih ustanovah - petkrat v bankah in enkrat na pošti. »Tudi na splošno se je obseg premoženjske kriminalitete v zadnjem obdobju povečal, kar lahko vsaj delno pripišemo tudi vplivu krize. Za veliko t. i. uličnih ropov in roparskih ali drznih tatvin se storilci odločijo hipno, zato svetujemo občanom, da poskušajo poskrbeti za svojo zaščito tako, da s seboj ne nosijo večje količine denarja oziroma ga ne nosijo drugim na očeh, priporočamo pa tudi, da si v takih primerih poiščejo spremstvo. Ob dvigih gotovine na bankomatih pa tudi v banki naj bodo pozorni na ljudi okoli sebe. Če imajo občutek, da jim nekdo sledi, naj pozvonijo pri prvih vratih, saj bo to takoj odvrnilo storilca od kaznivega dejanja. V vsakem primeru pa naj vsak sum na kaznivo dejanje takoj sporočijo policiji na 113. Tudi če se kasneje izkaže, da bojazen ni bila upravičena, ne bo zaradi tega nihče kaznovan,« je še povedal kranjski kriminalist.