Vročinski rekordi, škoda v kmetijstvu

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gorenjska / torek, 6. avgust 2013 / 10:43

V Sloveniji vročina ne popušča, vrstijo se vročinski rekordi. V kmetijstvu že nastaja škoda, na Gorenjskem največji izpad pridelka pričakujejo na travinju, pri koruzi, krompirju in vrtninah.

Kranj – Po podatkih agencije za okolje so minuli konec tedna rekordne temperature izmerili v petih mestih, kjer merijo temperaturo, med drugim tudi v Ljub­ljani (38,4 stopinje Celzija) in na brniškem letališču (37,3 stopinje). Po napovedih meteorologov se bodo temperature, blizu rekordnim, nadaljevale vse do četrtka, potem pa se vendarle obeta ohladitev z dnevnimi temperaturami od 25 do 30 stopinj.

»Posledice pomanjkanja padavin in zelo visokih temperatur se že kažejo v kmetijstvu,« je na petkovi novinarski konferenci ministrstva za kmetijstvo in okolje dejala državna sekretarka Tanja Strniša in poudarila, da so posledice suše na nižinskih območjih najbolj opazne na lahkih, prodnatih in plitvih tleh, v hribovskih območjih pa na nagnjenih plitvih tleh na sončnih legah. Ponekod je že nastala nepopravljiva škoda. Kmetijska svetovalna služba sporoča, da je od poljščin najbolj »na udaru« koruza, močno prizadeto je travinje, škodo občutijo tudi pridelovalci zelenjave in sadjarji.

Posledice suše so najbolj izrazite v severovzhodni in vzhodni Sloveniji ter na Obali, suša pa se pojav­lja že tudi na Gorenjskem. Kot navaja Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, na Gorenjskem večjih padavin, razen nekaj krajevnih ploh, že od konca junija ni bilo. Največji izpad pridelka bo na travinju, pri koruzi, krompirju in pri vrtninah (brez namakanja).

Zaradi vremenskih razmer jo bo letos verjetno še najslabše odnesel krompir. Prvi šok je doživel, ko so seme neposredno iz hladilnic posadili v zemljo, ki jo zaradi razmočenosti ni bilo možno dobro pripraviti za saditev, drugega sredi junija, še pred cvetenjem, ko je nastopil prvi letošnji vročinski val in so zgodnje sorte začele prisilno zoreti, tretji šok pa julija, ko so zaradi visokih temperatur začele predčasno zoreti tudi pozne sorte in kar lahko povzroči od trideset do štirideset odstotkov izpada pridelka. »Posledice suše opažamo že tudi na travinju. Če se bo suho vreme nadaljevalo, bo lahko več kot 30-odstotni izpad krme. Na planinskih pašnikih je trenutno paše še dovolj in le upamo lahko na vsaj toliko lokalnih padavin, da bo ruša ostala čim bolj sveža,« ugotavlja Marija Kalan in dodaja, da pomanjkanje dežja občuti že tudi koruza. Pridelek bo manjši, a ne samo zaradi suše, ampak tudi zaradi razmer ob setvi, ko so bila tla zaradi padavin močno zbita in koruza ni mogla razviti koreninskega sistema dovolj globoko. Kdor je takrat ni okopal, kasneje pravočasno uničil plevela, jo dognojil in jo še enkrat okopal, ima zdaj še zelo nizko koruzo. Če tudi avgusta ne bo padavin in se bo suša nadaljevala, bo to še dodatno vplivalo na izpad pridelka.

V primeru, da bo škoda ob letošnji suši presegla 0,3 promile letnih prihodkov državnega proračuna, jo bo država obravnavala po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, kar pomeni, da bo to že četrta suša z razsežnostjo naravne nesreče v zadnjem desetletju. V lanski suši je bila škoda v kmetijstvu ocenjena na 56 milijonov evrov, država je za omilitev posledic namenila desetino, to je 5,6 milijona evrov. Kmetom bo prve odločbe izdala v drugi polovici avgusta, prva izplačila pa jim bo predvidoma nakazala septembra.

Medtem ko rastline v ekstremnih vremenskih razmerah doživljajo sušni in vročinski stres, lahko živali trpijo hude muke. »Za živali so zato v takšnih razmerah najpomembnejša voda, senca in zračenje. Živini na paši je treba zagotavljati naravno senco ali jo ustvariti z nadstreški, tisti v hlevu pa ustrezno zračenje,« pravi Vida Čadonič Špelič, direktorica republiške uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dodaja, da si tisti, ki pustijo živali na soncu brez vode in sence, zaslužijo kazen za mučenje živali.