Sončarica na recept

<p>On si je zapomnil samo stavek, ki mi je vmes zletel iz ust in ki športa ne opisuje kot zdravega načina življenja, ampak kot sredstvo za doseganje lastnega zadovoljstva oseb z nižjim inteligenčnim kvocientom. Torej, hotel sem mu povedati, da če bi znal kaj pametnejšega početi, bi zagotovo počel to, ne pa vrtel pedala kolesa.<br class="hardreturn" />

Dobiti sončarico v teh dneh res ni težko. Zadostuje že, da greš na primer malo čez poldne teč za kako uro ali dve.

Športni rekreativci smo znani po tem, da precenjujemo lastne zmogljivosti in podcenjujemo okoliščine, ki bi lahko ogrozile naš trening ali našo vadbo. Zelo radi se postavljamo z dejstvi, da smo natrenirane osebe, ki pravzaprav trenirajo zato, da so boljši od drugih. Vendar biti boljši ne pomeni vedno biti tudi pametnejši. Pač nimamo časa premišljevati, kaj je pametno in kaj ne, ker imamo premalo časa za trening. Verjetno nikoli ne bom pozabil svojega profesorja Vojka, ki nikakor ni mogel razumeti, zakaj se človek sploh ukvarja s športom. Ni razumel, da človek ne ve, da za želeno fizično zdravje človeško telo potrebuje zgolj nekaj minut hoje na dan ali nekaj razgibalnih vaj in ne »dvesto« povprečnega pulza na uro … prav tako vsak dan. Sploh pa mu ni bilo jasno, zakaj se s športom ukvarja nekdo, ki za to niti plačan ni. Takrat sem bil mlad in zagrizen vrhunski športnik, ki mu je hotel razložiti filozofijo športa. On si je zapomnil samo stavek, ki mi je vmes zletel iz ust in ki športa ne opisuje kot zdrav način življenja, ampak kot sredstvo za doseganje lastnega zadovoljstva oseb z nižjim inteligenčnim kvocientom. Torej, hotel sem mu povedati, da če bi znal kaj pametnejšega početi, bi zagotovo počel to, ne pa vrtel pedala kolesa. »Pa si sploh skušal početi kaj pametnega in koristnega?« se je glasilo njegovo vprašanje. Pričakoval sem to vprašanje, toliko pa me je še bilo pod lasmi. »Seveda sem marsikaj poskusil, a nič me ni bolj pritegnilo kot ravno vrtenje pedal.« Profesor je odkimal v znak nerazumevanja in nikoli več me ni gnjavil s podobnimi vprašanji.

Leta gredo, tečejo, skoraj letijo in mi z njimi in danes, če se spomnim na vrhunski šport, se mi pred očmi pojavi klasično vprašanje: Zakaj to početi? Če ne drugega pa zaradi denarja, je prvi možni odgovor za vse tiste, ki nikoli niso zares športali. Drugi odgovor naj bi se glasil, da mlad človek pač nekaj mora početi, in od nezdravih možnih različic preživljanja časa je šport še najbolj zdrav. Tretji odgovor se glasi v smeri športa kot neke obče psihofizične izobrazbe mladega človeka. Šport ti v življenju da marsikaj, vrhunski šport ti ne da samo denarja, ampak tudi slavo, status v družbi in seveda osebno zadoščenje. Nekaj modrih odgovorov torej poznam in ne bom spraševal, v čem se razlikuje na primer najboljši igralec golfa na svetu in najboljši judoist v kategoriji do 65 kilogramov.

Napovedovali so najbolj vroč dan, zato sem moral svoje poletno nedeljsko kolesarjenje premakniti z osme na šesto uro zjutraj, če sem hotel kolesariti vsaj tri ure. Moja nedeljska, mašna tura je seveda na Jezerski vrh in nazaj. Vmes se ustavim nekje na kislem mleku in masovneku, in to je to. Uživam, vsakič, ko se mi zljubi zgodaj vstati. Največkrat grem sam, in ker cesto poznam že na pamet, si dolgčas krajšam s štetjem v nasprotno stran vozečih kolesarjev. To nedeljo sem se z Jezerskega začel vračati ob devetih, ker me je premamil spust do podplatov Pavličevega sedla. Od Valerije do Pumpe sem naštel 107 kolesarjev, kar pomeni, da je moj dosedanji rekord, ki znaša 68 kolesarjev, močno popravljen. Čez Potoče je bil najbolj gost kolesarski promet. Drugič bom pisal, kakšne kolesarje sem srečeval, zdaj pa povem le to, da po hitrem izračunu časovnice predvidevam, da se je večina teh kolesarjev vračala v dolino ravno okoli dvanajste, trinajste ure, torej, ko je prekleto vroče.

Razumem, težko je zgodaj vstati, sploh pa ob nedeljah. Niso poslušali vremenske napovedi. Verjetno uživajo v kolesarjenju v ekstremno vročem ozračju. Ne dela jim telesna regulacija toplote. Enostavno vročini ne posvečajo pozornosti. Na Jezerskem je hlad … Na žalost, večina teh, če že ne vsi, ki se vračajo v taki vročini domov rečejo: »Matvola, dons je blo pa vroče!« Ali pa: »Malo je manjkalo pa bi dehidriral!« Ali pa: »Kmalu bi me kap od vročine« ipd. Kaj naj v tem primeru reče razumen človek? Odgovori naj vsakdo sam in močno naj pazi, da ne užali tistega, ki kolesari med vročinskim valom, in to ob žarišču dneva …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Kultura / ponedeljek, 18. maj 2015 / 10:22

Korak v sliko, v vesolje

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost je na ogled obsežna razstava del letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega slikarja Marka Jakšeta, ki jo že zdaj brez dvoma lahko oz...

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 3. maj 2015 / 19:50

Ohraniti delavske pravice

Ob prazniku dela je Svet gorenjskih sindikatov na Joštu nad Kranjem pripravil tradicionalno, tokrat že enainštirideseto srečanje.

Kronika / nedelja, 3. maj 2015 / 12:42

Kolesarja zašla na avtocesto

Naklo – Kranjski prometni policisti so pred dnevi na avtocesti pri Naklem obravnavali kolesarja, ki sta kolesarila iz Lesc proti Kranju. Odstranili so ju z avtoceste, v razgovoru pa so ugotovili, d...

Kronika / nedelja, 3. maj 2015 / 12:41

Lokomotiva trčila v bager

Radovljica – Radovljiški policisti so v nedeljo zjutraj na obnovitvenem delu železniške proge med Radovljico in Lescami obravnavali trčenje med delovno lokomotivo in bagrom, ki se je zaradi okvare...

Železniki / nedelja, 3. maj 2015 / 12:37

Gregor Habjan edini kandidat

Železniki – Če bo dobil soglasje občinskega sveta Železniki, bo Javni zavod Ratitovec še naprej vodil dosedanji direktor Gregor Habjan. Na razpis za direktorja so po besedah predsednika sveta javne...

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 3. maj 2015 / 12:36

Kriminala manj, nesreč več

Število prometnih nesreč na območju občine Cerklje je lani poraslo za 29 odstotkov.