V enoti Selca zvišujejo posek

Lastniki gozdov v gozdno gospodarski enoti Selca bodo v prihodnjih desetih letih lahko posekali 318 tisoč kubičnih metrov drevja ali še enkrat toliko, kot so ga v minulem desetletju.

Selca – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdno gospodarskega načrta enote Selca za obdobje 2013–2022. Načrt bo do 7. avgusta vsak delovni dan (od 7. do 9. ure) javno razgrnjen v revirni pisarni v Škofji Loki, jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer pa bo v zadružnem domu na Bukovici še javna obravnava. Lastniki gozdov bodo med javno razgrnitvijo in na javni obravnavi lahko dali pripombe na načrt, lahko pa jih bodo tudi poslali po navadni ali elektronski pošti na naslov zavoda v Kranju.

Le dvanajst večjih lastnikov

Kot je povedal glavni načrtovalec Matjaž Guček, je v enoti z 71-odstotno gozdnatostjo 4149 hektarjev gozdov, ki so skoraj izključno v zasebni lasti. Gospodarjenje z gozdovi in tudi vlaganja (gradnjo cest) močno otežuje razdrobljenost posesti. Od 1166 lastnikov jih ima več kot štiri petine manj kot pet hektarjev gozda, le dvanajst lastnikov pa ima posest večjo od trideset hektarjev. »To je eden glavnih problemov v enoti,« pravi Matjaž Guček in dodaja, da bi bilo na nekaterih območjih za doseganje načrta poseka zaželeno združevanje lastnikov. Gozdovi so za gospodarjenje zelo dobro odprti, k temu veliko prispevajo tudi javne ceste, ki vodijo do zaselkov in domačij in na katere se navezujejo traktorske vlake. Neodprtih je manj kot desetina gozdov, za optimalno odprtost bi morali zgraditi še približ­no enajst kilometrov novih cest, vendar bo to predvsem odvisno od denarnih zmožnosti lastnikov ter pomoči države in občine. Velika večina gozdov, to je 3911 hektarjev, je večnamenskih, gospodarskih, 204 hektarji gozdov na območju zajetij pitne vode in v okolici smučišča Stari vrh sodijo med gozdove s posebnim namenom, kjer so ukrepi dovoljeni, nekaj malega je še varovalnih gozdov. Po novem je okrog osemdeset hektarjev gozdov vključenih v območje Natura 2000.

Lesna zaloga že dovolj visoka

Lesna zaloga se je v zadnjih desetih letih povečala s 350 na 373 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek je ostal na približno enaki ravni. Lastniki so v tem obdobju posekali 152.625 kubičnih metrov drevja ali približno 60 tisoč »kubikov« manj, kot bi ga lahko po načrtu. »Realizacija poseka v zasebnih gozdovih je bila kar solidna, 72-odstotna, a za to, da ni bila še višja, je več razlogov: le malo lastnikov je življenjsko odvisnih od gozda, večini je dohodek iz gozda »za zraven«, problem sta tudi ostarelost lastnikov in neurejeno lastništvo, ki izhaja iz nedokončanih dednih postopkov,« pravi Matjaž Guček in dodaja: »Za prihodnje desetletno obdobje načrtujemo še bistveno višji posek – 318.147 kubičnih metrov. Tolikšen posek predlagamo, ker je lesna zaloga že zdaj dovolj visoka in ni potrebe, da bi jo še zviševali.«

Nekateri zanemarjajo nego

Gozdarji poleg razdrobljenosti gozdne posesti izpostavljajo še nekatere druge probleme v enoti. Zmanjšuje se obseg gojitvenih del, v preteklem desetletju je bila izvedena le polovica načrtovanih. »Manjši posek pogojuje tudi manjšo potrebo po negi, številni lastniki ne čutijo potrebe po negi gozda, subvencije za gojenje v zasebnih gozdovih so vse nižje, ponekod so lastniki opustili gojitvena dela tudi zaradi pojavljanja škode od jelenjadi v negovanih sestojih,« razloge našteva Matjaž Guček in dodaja, da bodo v naslednjih desetih letih pri negi dali poudarek negi gošče in letvenjaka. Problematično je tudi krčenje gozda v logih na Bukovškem polju ob Sori. Vse manj je denarja za financiranje javne gozdarske službe, služba je tudi vse bolj (birokratsko) obremenjena, to pa slabi stik stroke z lastniki in javnostjo, kar dolgoročno ni dobro. Razmerje razvojnih faz je precej porušeno, preveč je debeljakov in premalo drogovnjakov.