Po stari tovorni poti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Preddvor / ponedeljek, 29. julij 2013 / 23:00

Sodobni pohodniki se lahko odpravijo po stari tovorni poti, obnovljenem delu nekdanje povezave med Preddvorom in Jezerskim, ki so jo v okviru čezmejnega projekta Brezmejna doživetja narave uredili v občini Preddvor.

Preddvor – Tovorna pot je po dolini Kokre do Jezerskega in Železne Kaple potekala že v 14. stoletju, ko so po njej tovorili predvsem železo in morsko sol. Danes je del te poti preurejen v tematsko pohodniško pot, ki jo je uredila Občina Preddvor v sodelovanju s Centrom za trajnostni razvoj podeželja v okviru čezmejnega projekta Brezmejna doživetja narave (v njem je sodelovala še z dvanajstimi slovenskimi in šestimi avstrijskimi partnerji).

Začne se na Možjanci, kjer pod Velikim vrhom poteka do Štefanje Gore in prek sedla Davovec v dolino reke Kokre, se po vzhodnem pobočju doline nadaljuje mimo kmetij Pstotnik, Kogler in Suhadolnik ter se od tam spet spusti v dolino Kokre do Celarjevega mostu. »Tematsko pot bi radi nadaljevali vse do Jezerskega,« je povedal Franci Bizjak, ki je pot projektiral in mi jo prvi del od Možjance prek Štefanje Gore in Davovca v dolino Kokre nedavno tega tudi razkazal. Pravi, da njen potek na tem delu ni povsem avtentičen, saj se z vsemi lastniki (kakih petnajst jih je na vsej trasi) niso mogli dogovoriti. Pot, ki je bila precej zaraščena in v slabem stanju, so obnovili, prav tako dva mostička, postavili so smerokaze in več informativnih tabel ter uredili razgledne točke. Ena prvih je že na Možjanci, od koder se pogledu razpre spodnji del doline Kokre, druga na Štefanji Gori, kjer lahko vidimo tja do Ljubljanske kotline.

Prvi del poti od Možjance, Štefanje Gore čez Davovec do Kokre, je dolg sedem kilometrov in zahteva približno dve uri hoje. Pri cerkvi v dolini naju je pričakal Miran Zad­nikar, preddvorski župan, s katerim smo drugi del poti do osamljenih kmetij v Kokri opravili z avtomobilom. Ustavili smo se na kmetiji Pstotnik, kjer gospodari družina Krč in od koder je lep razgled na druge samotne kmetije v dolini. Še višje sta kmetiji Kogel in Suhadolnik, pod Suhadolnikom pa je manjše parkirišče, od koder se je mogoče povzpeti do Cojzove koče na Kokrškem sedlu, Kalško goro, Kočno, Grintovec, Skuto … Nas pa pot popelje nazaj v slikovito dolino Kokre, po kateri je razporejena enako imenovana najdaljša vas v Sloveniji. Poleg vrste naravnih zanimivosti, ki jih lahko vidimo ob tematski poti, sta na naši poti tudi dve cerkvi: sv. Nikolaja na Možjanci in Brezmadežne Device Marije v Kokri. Slednja je romarska in po delu tematske poti so včasih ljudje tudi romali v dolino Kokre. To pojasni tudi več nabožnih znamenj, ki jih vidimo ob poti.

»Zasluga za uspešno izvedbo tematske poti gre v veliki meri posluhu ter odprtosti domačinov, saj pot omogoča tako rekreacijo za domačine in turiste kot tudi interpretacijo bogate kulturne in naravne dediščine ob njej. Tako je bilo poleg ureditve same poti in več mostičev postavljeno večje število usmerjevalnih in označevalnih tablic, informativne table, počivališča ter razglediščne točke. Slikovita trasa, ki poteka med Možjanco in Štefanjo Goro, nato pa nad dolino Kokre, ima tako vse predpogoje, da postane zelo privlačna za pohodniški, izobraževalni in naravoslovni turizem,« je o omenjeni tematski poti dejal Uroš Brankovič s Centra za trajnostni razvoj podeželja.