Barvita umetnost divjega zahoda

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 29. julij 2013 / 23:00

V galeriji škofjeloškega Sokolskega doma so odprli razstavo del, ki so nastala na letošnji Koloniji Iveta Šubica. Tokratna rdeča nit je bila v znamenju Divjega zahoda skozi pogled oziroma besedo legendarnega pisatelja Karla Maya.

Razstava raznovrstnih umetniških izdelkov, nastalih na tradicionalni, letos že šestnajsti koloniji Iveta Šubica, tudi tokrat ni razočarala. Idilična Štefanova hiša v Poljanah, ki je junija gostila sedemindvajset umetnikov iz vse Slovenije, je predstavljala prav idealen prostor za ustvarjanje del s pridihom Divjega Zahoda, katerega refleksijam, ki jih je v svojih romanih tako doživeto popisal nemški pisatelj Karl May (1842–1912), so se prepustili ustvarjalci. Tudi tokrat so dano definicijo motiva umetniki zastavili v širšem okviru, s svobodno izbiro tehnike in uporabljenih materialov ter kančkom nepogrešljive improvizacije.

Do 11. septembra bodo v Sokolskem domu tako na ogled umetniški izdelki, narejeni v najrazličnejših tehnikah, materialih in slogih: slikarska platna, mavčni in leseni kipi, grafike, fotografije, digitalni zapisi, karikature, kovinske inštalacije, akril na pleksi steklu ter izdelki iz žice in kamna. Raznobarvna umetniška perjanica, v kateri izžarevata osebni slog ter domišljija sodelujočih umetnikov, obiskovalca razstave, ki sta jo odprla predsednik loškega Združenja umetnikov Rado Dagarin in umetnica Agata Pavlovec, na različne načine potopi v svet Mayevih avantur Divjega zahoda, najslavnejšega poglavarja Apačev Winnetouja ter njegovega belega brata Olda Shatterhanda, v svet zaprašenih stezosledcev, pogumnih osvajalcev prerije, pa tudi v svet dvobojev med puščavskimi kaktusi ter barvitih indijanskih poletij in divjih konj, obsojenih na svobodo v prostranih zelenih dolinah.

»Romani Karla Maya se na simbolni ravni spogledujejo s preteklostjo, hkrati pa živijo čas, v katerem so nastajali, in so nekako zaznamovani kot romantična želja po preprostejšem življenju, ki bi se odmaknilo od družbe časa in stopilo korak nazaj – ali naprej – v prvinsko navezavo človeka z naravo,« pravi Saša Bučan in dodaja: »Tudi danes je čas, ko se utrujeni skušamo otresti materializirane, kapitalistično naravnane družbe, ki na prvem mestu deli pogačo peščici, vsi drugi pa za steklenim zastorom spremljamo in čakamo na svoj čas. Za letošnje udeležence kolonije se zdi, kot da so za tistih nekaj dni izklopili časovnico in obstali v nostalgiji nedeljskih popoldnevov. Osvobojeni vseh današnjih in včerajšnjih družbenih tem, so objeli svet Divjega zahoda in ustvarili vsak svojo refleksijo na avtorja, ki je bil prenekateremu izmed njih v mladostnem obdobju pot pobega v svet, kjer je velika dvojica dogodke vedno znala zapeljati v pravo smer.«