Pot za dušo in energijo

V želji privabiti več obiskovalcev so v Krajevni skupnosti Sebenje zasnovali Pot treh zvonov, ki se vije okoli Udinboršta.

Ko so pred nekaj leti na cerkvi sv. Urha v Žiganji vasi menjali tri zvonove, se je Pavlu Jazbecu iz sosednjih Sebenj, velikemu ljubitelju dediščine, zdelo škoda, da bi stare zavrgli, zato se jih je odločil shraniti. V zameno zanje je zasnoval Pot treh zvonov, ki se vije okoli Udinboršta. »Zaživela je pred pol leta. Gre za devet kilometrov dolgo nezahtevno pot, ki poteka med Sebenjami, Novaki pod Golnikom in Žiganjo vasjo, traja pa približno uro in pol. Med domačini je bila že prej priljubljena, obstaja tudi skupina, ki jo prehodi vsak petek popoldne, želel pa sem si, da bi bila pot 'bolj za dušo'. Tako sem se odločil, da jo poimenujem po zvonovih ter jo opremim s tremi znamenji in manjšimi zvonovi, saj bi bili cerkveni preveliki,« pripoveduje Jazbec, sicer tudi član upravnega odbora Krajevne skupnosti Sebenje. Njen predsednik Marko Poljanc je bil nad njegovo idejo navdušen, saj so si zadali cilj, da bodo skušali v njihove vasi privabiti čim več obiskovalcev.

»Pot je primerna za vsakogar, tudi za družine, saj ni treba premagovati večjih klancev. Njena prednost je tudi, da več kot polovica poteka v senci po gozdu,« je poudaril Jazbec. Začetek poti naznanja prvo znamenje blizu skakalnic v Sebenjah, po približno 45 minutah hoda po ravni dolini obiskovalce v Novakih pod Golnikom pričaka drugo znamenje, še enkrat toliko hoda po rahlo vzpenjajoči se gozdni poti pa je potrebno do zadnjega, tretjega znamenja nad Žiganjo vasjo. Tam srečamo tudi domačinki, sestri Mileno Markovič in Mari Jordan. Kadar imata čas, prehodita celo pot, sicer pa obvezen vsaj njen zadnji del s postankom ob znamenju nad vasjo. »Čeprav se malo utrudiš, domov prineseš bis­tro glavo. Pri znamenju pozvonim, se pokrižam in malo zmolim za otroke,« pove Milena. »Če kakšen dan ne grem sem gor, mi je kar težko,« pristavi Mari, ki sicer skrbi za zasaditev in rože ob znamenju. Kot pravita, na poti srečata veliko pohodnikov: »Tudi gospo iz Kranja s slepim sinom, ki pravi, da gre najraje sem, da tu dobi energijo.«

Vsa tri znamenja imajo obliko križev in stojijo na štorih. »Sestavili smo jih iz delov starega kozolca, ki sem jih dobil pri Mihovem Tonu. Dva Jezusa sta iz moje zbirke, enega pa sem dobil v Lomu. Znamenja smo opremili tudi s pozitivnimi, v les vžganimi napisi in klopmi, na katerih se je možno odpočiti,« je pojasnil Jazbec in poudaril, da so mu pri uresničitvi projekta pomagali svet KS, številni domačini in drugi posamezniki.

S pohodom po poti bodo v kratkem popestrili vaški sejem, ki ga v Sebenjah prirejajo vsako prvo soboto v mesecu. »Obiskovalcem imamo še marsikaj pokazati. V Žiganji vasi sta zanimiva cerkev sv. Urha, h kateri bomo v sklopu septembrskega vaškega sejma postavili nekdanje cerkvene zvonove, in več kot 300 let stara lipa. Imamo tudi nogometno igrišče, poligon za smučarske skoke, kmečki turizem …,« našteva Jazbec. Ker nadaljuje 150 let staro družinsko čevljarsko tradicijo in je zbiralec čevljarskih predmetov, namerava ponudbo kraja v kratkem obogatiti tudi s čevljarskim muzejem v Sebenjah. V tej vasi želijo urediti tudi skakalni muzej, muzej pa bi odprli še v Žiganji vasi.