Krompir ima zamudo

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 14. julij 2013 / 22:58

Razmere za rast krompirja so bile letos zelo neugodne, krompirjevi nasadi pa tako zaostajajo vsaj za en mesec. Letina zgodnjega krompirja bo podpovprečna, precej slabo sliko kažejo tudi nasadi poznega krompirja.

Kranj – Pridelovalcem krompirja letos ni lahko. Nekateri tarnajo, da tako težke pomladi za pridelovanje ne pomnijo. Razmere za rast krompirja so bile letos zares neugodne, ugotavlja Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije, krompir pa je tako ta čas na mnogih njivah namesto v fazi polnega cvetenja šele v razvojni fazi intenzivne rasti: »Nasadi so v zamudi vsaj za en mesec, v slabi kondiciji, njihov videz in hitrost rasti pa ne kažeta na bistveno izboljšanje.«

Slabo vreme je saditev krompirja zamaknilo, ponekod celo v sredino maja, vplivalo pa je tudi na zbitost tal, zaradi česar je bilo sajenje dokaj plitvo. Zaradi veliko vode v tleh, hladnega vremena in dodatnih padavin so bila tla zelo mrzla, zato so mnogi nasadi vznikli šele v začetku junija, pojasnjuje Dolničar in dodaja, da je bila na splošno rast zaradi zbitih tal in hladnega vremena počasna: »Mnogi nasadi še danes niso zagrnili vrst, pri zgodnjem krompirju jih niti ne bodo. Izjemno vroče vreme sredi junija je naredilo še dodatno škodo. Krompirjeve rastline so v mokri pomladi razvile zelo plitve korenine, zato niso mogle doseči vlage v tleh.«

Kot pravi, so v vročem vremenu zgodnji nasadi začeli pospešeno dozorevati, kljub temu da krompirjevka sploh ni dosegla želene višine: »Nasadi rumenijo, delno zaradi pomanjkanja vode in plitvih korenin, pomanjkanja dušika, zbitosti tal in prisotnosti črne listne pegavosti.« Pri zgodnjih sortah se stanja ne da bistveno popraviti, svetuje pa zaščito nasada pred plesnijo in da v ugodnem vremenu krompir poskušate izkopati. »Podobno je stanje v poznih nasadih. Tu je v nekaterih primerih še mogoče intervenirati z dognojevanjem, kjer so nasadi opazno svetlejši. Gnojilo lahko dodajamo tudi foliarno ob vsakokratnem škrop­ljenju, pri majhni krompirjevki pa tudi medvrstno. O količini bi se bilo treba odločati za vsak nasad posebej, nikakor pa ni smiselno pretiravati, saj preveč dušika lahko pusti nezaželene posledice v obliki izraščanj gomoljev, sivenj v mesu in podobno. Letos bo potrebno, če bodo v prihodnje razmere ugodne, obdržati zeleno krompirjevko čim dlje, pri poznih sortah v september. Le tako bomo lahko dosegli spodoben pridelek,« svetuje sogovornik.

Izkop krompirja bo, meni, letos zelo otežen in bolj zamuden, saj bo ogromno grud zemlje, zato je treba izkop načrtovati v čim ugodnejši vlažnosti tal. Ob presuhem izkopu bo namreč več poškodb gomoljev. »Izkop bo zagotovo dražji, stroji pa bolj obremenjeni. Veliko grud v tleh bo povzročilo tudi deformacije gomoljev, zato bo kakovost letošnje letine slabša, krompir pa se bo slabše skladiščil,« napoveduje Dolničar.

Sogovornik predvideva, da bo letina zgodnjega krompirja podpovprečna: »Le redki pridelovalci bodo dosegli pridelke okoli 30 ton na hektar. Pri zgod­njem krompirju je pomemben čim prejšnji pridelek, ki pa ga letos ni bilo. Večina pridelovalcev je prišla s krompirjem na trg šele sredi junija.« Tudi nasadi poznega krompirja v večini kažejo slabo sliko, ki se verjetno bistveno ne bo popravila, meni: »Če bo leto v nadaljevanju ugodno, bomo ob povprečni letini lahko zelo zadovoljni. Ob morebitnih slabših poletnih rastnih razmerah se nam obeta slaba letina krompirja. Cena krompirja bi morala biti temu primerna, saj je zaradi večjih stroškov in nižjih pridelkov višja tudi lastna cena krompirja.«