Trud mladih se ne obrestuje

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 11. julij 2013 / 12:19

Ali mladi Slovenci stopajo po poti Grkov in Špancev, kjer je več kot polovica mladih brez dela? »Od osnovne prek srednje šole in na fakulteti sem se trudila in menila, da se mi bo obrestovalo. Diplomirala sem z odliko, nominirana za Prešernovo nagrado, pa nič,« pravi Eva Omerza.

Bled, Kranj – Eva Omerza z Bleda je podiplomska študentka politologije, smer analiza politik in javne uprave. Magistrska naloga je v pripravi, s študijem bi lahko hitro zaključila, a ne bo. Išče delo. V pol leta je poslala več deset prošenj in je vesela, če ji potencialni delodajalci vsaj odgovorijo. Do sedaj jih je le nekaj, vsi negativno. »Vedno so mi govorili, naj se trudim in redno opravljam svoje obveznosti. To se ne obnese,« pravi 23-letnica. Mladih brez dela je v Sloveniji že 23 odstotkov, na Gorenjskem skoraj dva tisoč.

Zaradi študentskega statusa zaenkrat še lahko opravlja študentsko delo. »Študiram, da bi moje delo temeljilo na pomoči odločevalcem pri sprejemanju politik. Moja zaposlitev se veže na javno upravo, možnosti so tudi v nevladnem sektorju. Javljam se na razpise, kjer iščejo poslovne sekretarje,« pove Eva.

Kljub temu da v prijavo zapiše možnost fleksibilnosti pri plačilu, kljub petletnim delovnim izkušnjam v študentskem klubu (ki jih nihče ne upošteva), kljub mladi zagnanosti (ki pa je ne morejo opaziti brez povabila na pogovor), odgovorov ni.

Sprejela bi volontersko pripravništvo

Veliko vrstnikov išče delo. »Med sošolci še nihče ni dobil dela. Ne želimo si, da bi bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in čakali, zato študiramo naprej,« pove in optimistično nadaljuje: »Prihodnosti se ne bojimo. Če želiš imeti delo, ga boš našel, vendar ni nujno, da se sklada s tvojo izo­brazbo, s tvojimi željami.« Razloži, da ima vsakodnevne stroške, ki jih mora poravnati, zato bo čez čas morda morala prijeti za vsakršno delo.

Tujina jo mika, vendar le za obdobje prakse. Tudi volonterska praksa (brez plačila) ji ni tuja in je ne vidi kot izkoriščevalsko obliko prve zaposlitve. »Tudi s tem pridobiš izkušnje. Ob študiju na prvi stop­nji sem že pošiljala proš­nje za delo v javno upravo, tudi za brezplačno delo, saj sem želela pridobiti izkušnje. Redki so mi odpisali, ampak le, da bodo mojo prošnjo spravili v arhiv. Nihče me še ni poklical,« pove Eva Omerza.

Veze in poznanstva

Meni, da bi morali izračunati, koliko bodočih diplomantov potrebujemo v državi v prihodnosti in skladno s tem omejiti vpis na fakultete. Brezposelnosti mladih bi bilo manj. Hkrati bi morali v družboslovne študije vnesti več prakse. Moti jo tudi delovna zakonodaja v javni upravi, saj ne ve, kaj na področjih, kjer skrbijo za mlade, delajo zaposleni, ki so tik pred upokojitvijo. Zakonsko bi morali urediti tudi priznanje delovnih izkušenj pri študentskem delu. »Ker nimam izkušenj iz dela, me niti ne povabijo na pogovor. Po drugi strani jih imam, saj že pet let opravljam primerno študentsko delo,« pove Eva.

V Grčiji in Španiji je več kot polovico mladih do 29 let brezposelnih. Poimenovali so jih izgubljena generacija. »Tudi sebe štejem med njih. Od osnovne prek sred­nje šole in sedaj na fakulteti sem se trudila in menila, da se mi bo obrestovalo. Diplomirala sem z odliko, bila nominirana za Prešernovo nagrado, pa nič. Ali lahko v javnem sektorju dobiš zaposlitev res le preko vez in poznanstev,« se sprašuje 23-letnica.

Boljša prihodnost za vse

Štiri reprezentativne mladinske organizacije so prejšnji teden spodbudile kampanjo, s katero želijo pospešiti reševanje brezposelnosti mladih. S kampanjo Jamstvo za mlade želijo doseči hitrejše, uspešnejše in kakovostnejše osamosvajanje mladih, preprečiti dolgotrajno brezposelnost mladih ter njihovo socialno vključenost in uspešno uresničevanje dogovora o jamstvu za mlade v Sloveniji.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc pravi, da so se mladinske organizacije poenotile zato, ker imajo skupni cilj: boljšo prihodnost za mlade.

Težave na trgu dela za mlade je prepoznala EU. Pred tednom so se odločevalci sestali v Berlinu in sprejeli podporo zavezi za zagotovitev zaposlitve ali usposabljanja vsaki mladi osebi v štirih mesecih. Zaveza se imenuje Jamstvo za mlade. Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja ministrstvo za delo letos namenja 95,2 milijona evrov. S tem denarjem naj bi neposredno zaposlili okoli devet tisoč oseb, posredno še 11 tisoč.

V prvih petih mesecih je bilo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja vključenih več kot šest tisoč mladih (do 30 let) ali tretjina vseh vključenih v programe. Samo mladim so namenjeni programi Projektno učenje za mlade (PUM), Podjetno v svet podjetništva in sofinanciranje pripravništva na področju socialnega varstva.

Dodatna spodbuda zaposlovanja mladih bodo interventni ukrepi vlade. Delodajalec, ki bo v času veljavnosti zakona za nedoločen čas zaposlil brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je vsaj en mesec prijavljena v evidenci brezposelnih, bo za prvih 24 mesecev zaposlitve v celoti oproščen plačila prispevkov delodajalca. Po predlogu zakona bo ukrep veljal za zaposlitve od letošnjega novembra do konca prihod­njega leta.