Del bohinjske turistične sirarske poti je tudi sirarna na Zajavorniku, ki so jo uradno odprli minuli teden. / Foto: Gorazd Kavčič

Po poti bohinjskih sirarjev

Pred desetimi leti so v Bohinju zasnovali turistično sirarsko pot, ki danes povezuje že 19 sirarjev v dolini in na planinah.

Turistično sirarsko pot so oblikovali z namenom, da bi znova oživili tradicijo planšarstva, ki je bilo včasih razvito na bohinjskih planinah. Predstavlja skupni projekt bohinjskega kmetijstva in turizma, s katerim spodbujajo razvoj sirarske dejavnosti, izobražujemo kmete in obiskovalce ter predstavljajo Bohinj. Pot poteka po obstoječih planinskih poteh. Obiskovalci se lahko odločijo za krožno pot ali obiščejo zgolj posamezne točke ter pokušajo in kupijo sir, mohant, skuto, kislo mleko, jogurt in maslo, je razložil kmetijski svetovalec Dušan Jović. Turistična sirarska pot ta čas združuje sedem skupnih in štiri posamezne sirarne na planinah ter osem sirarn v dolini.

Projekt bohinjske turistične sirarske pot je po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa nastal leta 2003. »Sirarska pot, ki se začne na Nemškem Rovtu, je povezana z vsemi pohodniškimi in planinskimi potmi v Bohinju. Vsak od petdesetih tisoč obiskovalcev, ki v poletni sezoni obiščejo Bohinj, pri osvajanju okoliških vrhov ter obiskovanju kulturnih in naravnih znamenitosti naleti tudi na kakšno od točk turistične sirarske poti,« je poudaril Langus in dodal, da oblikujejo tudi programe, ki so usmerjeni v obiskovanje določenih točk na tej poti, kjer bodo lahko obiskovalci pomagali pastirju in celo izdelali svoj sir. To obiskovalcem že nudijo v eni od sirarn v dolini, in sicer pri Sokličevih na Poljah, ki so v sirarsko pot vključeni že od vsega začetka. »Pri nas lahko obiskovalci sami izdelajo svoj sir in ga nato tudi pokusijo,« je pojasnil Andrej Soklič in dodal, da sicer sam že pripravi mleko in ga »osiri«, saj bi sicer vse skupaj trajalo predolgo. »Ko pridejo gostje, pa najprej razrežejo sirno grudo in jo mešajo, potem ko so sirna zrna osušena, pa jo dajo v modele in nato nasolijo.« Ta postopek, je pojasnil, vzame kakšno uro, vmes pa goste razvajajo z narezkom. Nato lahko svoj sir tudi pokusijo. »Treba je vedeti, da je to zelo svež sir, namenjen bolj pokušanju, saj nima prav dolgega roka trajanja.« Sir, ki ga izdelujejo na njihovi kmetiji, mora biti sicer vsaj kakšen mesec v zorilnici, da razvije pravi okus.

Obiskovalci lahko pri izdelavi sira pomagajo tudi sirarju na Zadnjem Voglu, v prihodnje pa naj bi bilo to mogoče tudi na planini Zajavornik. Tamkajšnja sirarna je od minulega tedna prav tako del turistične sirarske poti. Tudi s te planine jim tako zdaj mleka ne bo več treba voziti v dolino, saj ga bodo sproti predelali v sir, skuto, kislo mleko in sirotko. Poleti je na tej planini na paši 25 krav molznic, tako da sirar Martin Sodja skupaj s pomočnico Faniko Pogačar na dan predela okrog tristo litrov mleka. Za najbolj »pridno« se je po besedah Martina Sodje doslej izkazala krava Švajca, ki da na molžo – molzeta namreč zjutraj in zvečer – kar 17 litrov mleka. Ob odprtju sirarne minuli teden jo je obiskala tudi družina Anderson s Škotskega. »Zlasti hčerka Lily in sin Jamie sta navdušena, da si na tej nadmorski višini lahko ogledata, kako poteka izdelava sira,« je pojasnila Seona Andreson. Na bohinjski turistični sirarski poti naj bi po ocenah v lanski sezoni, ki v planinah traja od začetka junija do konca septembra, predelali kar 110 tisoč litrov mleka, je pojasnil Jović in zagotovil, da s prodajo svojih izdelkov sirarji nimajo skoraj nobenih težav.

Bohinjski sir so sicer v tamkajšnjih planinah začeli izdelovati pred skorajda natanko 140 leti, je ob tem spomnil Jože Cvetek, lastnik sirarne v Srednji vasi. »Takrat je namreč bistriški župnik Janez Mesar v Bohinj pripeljal sirarskega mojstra Thomasa Hitza iz Emmentala in v junijskih dneh leta 1873 so na Bitenjski planini izdelali prvi hleb bohinjskega sira,« je razložil Cvetek in dodal, da gre sicer za sir ementalskega tipa, ki pa je skozi to dolgo dobo postal poznan kot bohinjski sir, ki je uveljavljen kot tradicionalni slovenski sir. Tradicijo izdelave tega sira nadaljujejo tudi v njihovi sirarni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 4. julij 2014 / 10:33

S Planjave omahnil v smrt

Kamnik – V sredo ob 10.40 se je v jugovzhodni steni Pla­njave zgodila nesreča, v kateri je umrl 52-letni alpinistični inštruktor iz Škofje Loke, ki se je na plezanje odpravil skupaj z 19-letnim alp...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Državni svet, naložba v boljše zakone

Blaž Kavčič, doma na Formah, je tik pred koncem minulega leta postal predsednik Državnega sveta. V politiki ima že kar nekaj kilometrine, še daljša pa je njegova poslovna kariera. Kot že v preteklosti...

Splošno / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Vse kar delam, delam s srcem

Boris Oblak, profesor likovne umetnosti iz Hotovlje, je leto začel v polnem ustvarjalnem zagonu. Za letos načrtuje samostojno razstavo, prodor na glasbenem področju in si hkrati močno želi, da bi znov...

Splošno / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Komentar: Ekologi

Po novem letu, najbrž tudi zaradi šolskih počitnic, se na zimsko smuko v Slovenijo in seveda tudi v Italijo, Avstrijo, Švico in Francijo (pa morda še kam) poda tudi veliko Hrvatov.

Železniki / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Deseti otrok pri Mravlju v Davči

V začetku januarja je Tatjana Bevk iz Davče povila desetega otroka, sina Gašperja.

Škofja Loka / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Squash je igranje šaha v gibanju

Čeprav je škofjeloški Squash klub star komaj dobro leto, so njihovi igralci na zadnjem državnem ekipnem prvenstvu osvojili tretje mesto, te dni pa se pripravljajo na organizacijo mednarodnega turnirja...