Kmetje zagrozili s protestom

Sindikat kmetov napoveduje protestni shod, če do 15. julija ne bo sestanka z vlado glede predloga zakona o davku na nepremičnine.

Ljubljana – Sindikat kmetov Slovenije (SKS) nasprotuje predlogu zakona o davku na nepremičnine, ki bi po njihovem vodil v propad slovenskega kmetijstva. Kmetje bi plačali od 600 do 8.000 evrov davka, takšnih vsot pa niso zmožni poravnati, zato zahtevajo, da iz obdavčitve izvzamejo vsa kmetijska in gozdna zemljišča, kmetijske objekte s pripadajočimi zemljišči ter nezazidana stavbna zemljišča v kmetijski rabi, je pojasnil predsednik SKS Roman Žveglič. Oblikovali so pogajalsko skupino za pogajanje z vlado, a če do zahtevanega sestanka ne bo prišlo do 15. julija, SKS napoveduje protestni shod. »Nadalje bo sledila zasedba javnih uradov, lahko se ponovi vseslovenski protest kmetov iz leta 1993, ko so zasedli vse mejne prehode Republike Slovenije,« je napovedal Žveglič.

Predlog zakona je uperjen zoper slovenskega kmeta, so prepričani v SKS, saj se bo marsikomu zgodilo, da bo davek na njegovo kmetijsko zemljišče (predvsem gozd, njivo in travnik) višji od trenutno ocenjenega katastrskega dohodka. Opozorili so na veliko razdrobljenost kmetijskih zemljišč in da je večina na območjih z omejenimi kmetijskimi dejavniki pridelave, zato si večina kmetij že sedaj ne more zagotoviti zadostnega dohodka, ki bi bil primerljiv plačam v gospodarstvu. Ob tem je treba upoštevati, da slovenski kmet ni suveren lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, z njimi mora upravljati v skladu z javnim interesom in omogočiti najrazličnejše aktivnosti (nabiranje sadežev, gob, sprehodi, turistične dejavnost, lov …), zato ne more biti edini zavezanec pri plačevanju davka, so prepričani. Dodali so še, da se bo v primeru opustitve kmetovanja na kmetijskih zemljiščih z najtežjimi pogoji obdelave pokrajina začela zaraščati, stroški za preprečevanje tega pa bodo višji od prihodkov na račun davka.

Na napoved protesta se je med sredinim obiskom na Gorenjskem odzval tudi kmetijski minister Dejan Židan. Strinja se, da bi trenutna oblika zakona v kmetijstvu povzročila precejšnjo škodo in zato ni sprejemljiva, takšno stališče pa zagovarjajo tudi v medresorski obravnavi. »Kmetje so opozorili, da so v stiski, tudi njihovo življenje je vsak dan težje. Verjamem, da bo končna oblika zakona bistveno drugačna od sedanjega predloga,« je dejal.

SKS sicer zahteva tudi, naj se v zakonu o dohodnini ukine prag za obvezno knjigovodstvo, v zakonu o davku na dodano vrednost pa prag pri vstopu v sistem DDV oz. naj vstop pri obeh temelji na prostovoljni odločitvi. Kot pravijo, naj bo v osnovo za obdavčitev sredstev iz naslova kmetijske politike vzetih le 30 odstotkov obdavčljivih prejetih sredstev, zahtevajo pa še sprejem računovodskega standarda, ki bo veljal samo za kmetijstvo.