Izdelovanje modelov ladij je dolgotrajno delo, posebej če vse sestavne dele izdelaš sam, kot jih izdela Janez Rekelj. / Foto: Gorazd Kavčič

Ladje postavlja tudi v steklenice

Janez Rekelj s Struževega ima malce nenavaden, vendar zelo zanimiv hobi, saj sam izdeluje sestavne dele za makete ladij. Ker je ugotovil, da se na ladjah hitro nabira prah, pa se je odločil, da jih bo sestavljal kar v steklenicah.

Koliko ur dela, potrpljenja in predvsem veselja je potrebno, da sam sestaviš model ladje in da ga nato preneseš še v steklenico, vedo le redki, med njimi je tudi Janez Rekelj, po poklicu strojni inženir, ki se je svojemu hobiju posvetil zlasti v letih po upokojitvi. Njegova ljubezen do modelarstva pa izvira že iz mladosti.

»Na Blejski Dobravi, od koder sem doma, je bila ustanovljena tako imenovana Ljudska tehnika in že v najstniških letih sem se ukvarjal z modelarstvom. Predvsem smo mladi iz tistega konca izdelovali modele letal. Kar nekajkrat smo se udeležili tudi različnih tekmovanj, za dan mladosti smo na Jesenicah navadno pripravljali tudi razstave. Tako sem za eno od razstav naredil prvič tudi ladjo, dubrovniško navo. To je bila v 16. stoletju trgovska ladja, ki je bila opremljena s topovi. V Ljudski tehniki sem dobil načrt ladje in jo tudi naredil. Kasneje sem naredil še eno ladjo, tako imenovano Bounty, ki je znana zlasti iz filma Upor na ladji Bounty. Sledili so študij, služenje vojaščine, družina …, tako da za izdelovanje modelov ni bilo ne časa in ne prostora. Ko pa smo v Struževem naredili svojo hišo, sem si v kleti uredil delavnico, saj za takšen hobi potrebuješ tudi precej strojev,« pravi Janez Rekelj, ki vse dele za modele izdela sam.

»Za modele ladij se dobijo načrti, lahko pa dele kupiš tudi v tako imenovanem kit kompletu. Vendar je to industrijsko narejeno in zato mi nikoli ni bilo všeč. Jaz kupim samo načrt, ladjo pa naredim čisto sam, saj sam izdelam vse od lesenih delov, do orožja, kupim le furnir. Doma imam tudi stružnico in vse drugo, kar potrebujem,« pravi Janez Rekelj, ki modele ladij izdeluje predvsem zase, za svoje sorodnike in prijatelje.

»Kar nekaj ladij sem naredil, zvečine so bila za darila, naredil sem jih za sinova, nekaj jih imam tudi doma. Težko preštejem, koliko natanko, mislim, da okoli dvajset. Za izdelavo ladje porabim približno eno leto, saj gre izdelovanje vsakega delčka posebej res počasi. Ladjo postavljam v delavnici, delam, kadar imam čas, več seveda pozimi,« pojasnjuje Janez Rekelj, ki se zadnja leta posveča zlasti izdelavi ladjic v steklenicah.

»Ugotovil sem, da se ladje zelo prašijo, zato bi morale biti v vitrinah. Vendar mi to ni všeč, ladja mora stati nekje na vidnem mestu. Tako sem dobil zamisel, da bi jih začel postavljati v steklenice. Malce sem pobrskal po internetu, kako to po svetu delajo, kako je to videti. Začel sem tudi z delom, vendar so se mi prvi modeli povsem ponesrečili in sem jih vrgel proč. Ugotovil pa sem, da je za izdelavo potrebna prava steklenica oziroma vrat steklenice, saj je ladjo treba spraviti vanjo. Celo ladjo namreč naredim zunaj, nato pa je treba zelo preštudirati, da jo po delčkih spravim skozi vrat in nato zlepim skupaj. Za to sem moral narediti posebno orodje, od dolgih pincet naprej,« tudi pravi Janez Rekelj, ki je v steklenici izdelal že osem ladij.

»Treba je imeti mirne živce, ko postaneš živčen, je bolje, da z delom prenehaš,« dodaja Janez Rekelj in pojasnjuje, da je izdelovanje ladij v steklenicah že zelo star hobi, saj so jih že nekaj izdelovali mornarji na ladjah. »Za takšne ladje ni načrtov, sam si izberem, kakšen model ladje bi bil primeren za določeno steklenico. Ko steklenico dobro premerim, moram ladjo najprej skicirati, tako da dobim prave mere. Prav tako je treba imeti mere vratu steklenice, da vem, kako bom delčke spravil notri,« še pojasnjuje Janez Rekelj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 6. oktober 2006 / 06:00

Hibiskus

Letos je bilo poletje zelo ugodno za cvetoče grmovnice. Avgusta, ko večino cvetov kar uvene zaradi prevročega sonca, je bilo letos zmerno vroče, septembra pa je nastopilo spet obdobje to...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / / 15:49

Prostovoljstvo doživlja razmah

Ob prazniku občine Škofja Loka je župan Miha Ješe podelil občinske grbe trem zaslužnim posameznikom in dvema skupinama prostovoljcev, ob čemer je dejal, da aktivno prostovoljstvo na Škofjeloškem doživ...

Rekreacija / / 14:50

V boj za Zlato čipko

Bliža se kolesarski vzpon, ki vsako leto privabi več tekmovalcev.

Kronika / / 14:43

Tatovi na preži tudi na avtocestah

Skupno vsem avtocestnim tatovom je, da skušajo na različne načine preusmeriti pozornost oškodovancev bodisi nase bodisi na navidezno napako na vozilu.

Razvedrilo / / 14:34

Pojoča gibona

Ogled živalskega vrta v Zagrebu je bil najbolj zanimiv za Glasove najmlajše popotnike. Pa vožnja z vlakom … Ta pa je bila tudi nekaj posebnega.

Nasveti / / 14:09

Maline so jagode fine

V času, ko zori raznovrstno jagodičevje, tudi maline, ne napravimo napake, ki se primeri številnim izkušenim gospodinjam – slastne darove narave na veliko konzervirajo in vkuhavajo, ob tem pa jih poza...