Višji DDV prazni denarnice

Kljub temu da številni trgovci in ponudniki storitev trdijo, da bodo spremembe cen, če sploh, malenkostne, si bodo potrošniki lahko privoščili manj. Državna blagajna po drugi strani zaradi dviga davka naj ne bi bila bolj polna.

Kranj – V ponedeljek se je davek na dodano vrednost povišal z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja z 8,5 na 9,5 odstotka. Kaj povišanje pomeni za potrošnike? Po podatkih Statističnega urada se cene junija v povprečju niso spremenile. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjujejo, da je bilo gibanje cen življenjskih potrebščin skladno s pričakovanji (sezonsko znižanje cen). Julija bo zagotovo drugače, čeprav veliko ponudnikov storitev in blaga trdi, da višjih stopenj DDV ne bodo prevalili v končne cene.

Dvig DDV bo zagotovo prispeval k zmanjšanju povpraševanja, kar ni dobro za nikogar, pa trdijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), ki jo vodi Breda Kutin, ki dodaja: »Oživitve gospodarstva ni brez potrošnikov. Upamo, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih artiklih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in si bosta to breme poskušali razdeliti.« V ZPS zaradi pomanjkanja denarja ne bodo spremljali cen, kot so jih ob uvedbi evra v Sloveniji.

Mnogi menijo, da bodo trgovci z blagom za vsakdanjo rabo cene višali postopoma, v nekaterih primerih ne le za višji DDV, ampak tudi z višanjem marže. V Mercatorju so do septembra zaklenili cene več kot dva tisoč najbolje prodajanim izdelkom za vsakodnevno potrošnjo. V Simobilu trdijo, da ohranjajo enako neto ceno svojih storitev, vendar bodo končne cene dražje zaradi višjega davka, le nekaterim storitvam bodo znižali ceno in s tem ohranili enako bruto ceno. Nekatere cene telefonov so lahko celo nižje od prejšnjih.

Cene določa trg

»Velika večina naših uporabnikov spremembe davka ne bo občutila,« trdi Boris Ziherl iz Telekoma Slovenije. Akcijske cene blaga so ostale nespremenjene, tudi cene paketov povečini ostajajo nespremenjene (tudi mobilni aparati). Dodaja, da so zaradi lažjega zaokroževanja nekatere cene malenkost zvišali, druge v enaki meri znižali. Slednjih naj bi bilo kar okoli 80 odstotkov.

Na Petrolu so že v ponedeljek podražili cene naftnih derivatov, polno dela so nato imeli na bencinskih servisih s prilagajanjem cen. Neuradno, saj odgovora iz Petrola nismo dobili, so povišali cene vsem artiklom in storitvam. Tudi v Big Bangu so sledili spremembam, ki jih narekuje zakon. »Sicer cene dnevno prilagajamo glede na pogoje dobaviteljev in tržne razmere,« pravi Nataša Bogataj. Enako bo zagotovo tudi pri prodaji vozil in nepremičnin, kjer cene bolj kot davek določa trg.

Nov val recesije?

Po drugi strani domovi za starejše (državni in zasebni s koncesijo) cene obračunajo po ceniku, ki ga potrjuje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. »Cene bi lahko med letom povišali le, če bi se stroški povečali za več kot tri odstotke. V tem primeru se ne bodo,« pojasnjuje predsednik upravnega odbora socialnih zavodov Boris Koprivnikar. Hkrati se v zavodih bojijo, da se bodo stroški občutno povišali, tudi za več, kot se je povišala stopnja DDV, sami pa bodo zabredli v težave.

Na negativne posledice višje stopnje DDV opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Dvig DDV nima prevelikega negativnega učinka na potrošnjo le v državah, kjer je povprečna stopnja dohodnine relativno nizka (pod 30 odstotki). Pri nas je obrnjeno, v OZS pričakujejo, da se bodo v manj kot letu pokazali negativni učinki – manjša potrošnja, propad malih poslovnih subjektov, ukinjanje delovnih mest in večja brezposelnost ter prehod v sivo ekonomijo.

Kako bodo višje stopnje DDV vplivale na zgoraj našteto in predvsem končne cene, bo pokazal čas. Prve izračune, koliko so višje cene blaga in storitev, bo Statistični urad podal že konec tega meseca. Koliko bo zaradi podražitev upadla potrošnja, s tem padel BDP, pa bo izračunal Umar v prihodnjih mesecih.